redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - zagovor
Tožena stranka je s tem, ko je po elektronski pošti seznanila tožnikovo pooblaščenko, da tožnik o očitanih kršitvah lahko poda pisni zagovor v roku treh dni ali pa ustni zagovor na sedežu delodajalca, tožniku omogočila pravico do zagovora, ki pa je ni izkoristil, saj je po svoji pooblaščenki sporočil toženi stranki le, da se s pooblaščenko zagovora ne bo udeležil. Napačno pa je tudi stališče tožnika, da je tožena stranka kršila določbe ZDR-1 zato, ker seznanitve s kršitvami z vabilom na zagovor ni vročila tožniku osebno.
V pisni seznanitvi z očitanimi kršitvami pred redno odpovedjo (iz krivdnega razloga) delodajalec ni dolžan delavca posebej opozarjati, da naj se (v zagovoru) opredeli (tudi) do predhodnega opozorila na kršitev delovnih obveznosti in možnost odpovedi (podanega po prvem odstavku 85. člena ZDR-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022194
KZ-1 člen 135, 135/2. URS člen 31. ZKP člen 10. Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
grožnja - načelo ne bis in idem - prepoved sojenja o isti stvari - nasilno in drzno vedenje - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - objektivna identiteta
Načelo prepovedi o ponovnem sojenju – ne bis in idem izhaja iz 4. člena za Republiko Slovenijo zavezujočega Protokola št. 7 h EKČP, 31. člena Ustave Republike Slovenije in 10. člena ZKP.
Potrebno je bilo ugotoviti, ali je mogoče prvotni pravnomočno zaključeni prekrškovni postopek obravnavati kot kazensko zadevo. Za presojo navedenega so se pred ESČP razvila tako imenovana „merila Engel“ (izhajajoč iz primera Engel proti Nizozemski). Prvo merilo se nanaša na uvrstitev določbe v kazensko pravo skladno z nacionalnim pravom. Nadalje je treba presoditi ali se pravilo, ki za svojo kršitev določa sankcijo, razteza na vsakogar in ne le na omejeno skupino s posebnim statusom. Ob tem je treba upoštevati tudi namen sankcije – če gre represivni ali preventivni namen (in ne zgolj denimo za povrnitev škode), gre za kazensko sankcijo. Tretje merilo se nanaša na vrsto in težo zagrožene kazni. Za pokazatelj, da gre za kazensko zadevo, zadošča tudi denarna kazen, za katero je v primeru neplačila zagrožen zapor, ali ki se vpiše v kazensko evidenco.
Prekršek nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. členu ZJRM-1 gre obravnavati kot kazensko zadevo, saj izpolnjuje vsa tri „merila Engel“: gre za inkriminacijo, ki varuje javni red ter človekovo dostojanstvo, kar spada na področje kazenskega prava, določba je usmerjena zoper vse prebivalce, namen kaznovanja je povračilo storilcu in odvračanje konkretnega storilca ter tudi vseh ostalih potencialnih storilcev, kar predstavlja lastnosti kazenskih sankcij. Zagrožena sankcija za ta prekršek – globa, izpolnjuje tudi tretje merilo, saj se prekršek vpiše v evidenco prekrškov.
Opis iz plačilnega naloga vsebuje dejstva, da je kršitelj v istih časovnih in krajevnih okoliščinah navzočim osebam, vključno z oškodovancem A. A., grozil, da jih bo ubil, s čimer je pri A. A. povzročil občutek ogroženosti, prizadetosti ter strahu. Identično se obdolžencu očita v obtožbi, da naj bi oškodovancu A. A. grozil z ubojem (in zadavljenjem, kar je vsebinsko enaka grožnja zoper življenje oškodovanca), zaradi česar je bil oškodovanec prestrašen. Konkretna dejanska stanova istega historičnega dogodka torej sestavljajo v bistvenem enaka dejstva.
Odsotnost presežka kriminalne količine v smislu „prijemanja za vrat“ je sodišče še dodatno podkrepilo z uporabo testa res iudicata, s katerim je ugotovilo, da zoper obdolženca, če bi bil zaradi dejanja, kot je opisano v plačilnem nalogu, v kazenskem postopku že obsojen ali oproščen, zoper njega ne bi bilo dopustno uvesti novega kazenskega postopka zgolj zaradi prijemanja vratu oškodovanca. Zgolj prijem za vrat, ob odsotnosti kakršnihkoli drugih posledic, na primer telesnih poškodb, ne predstavlja dodatne prepovedane posledice, ki ne bi bila zaobjeta že v opisu dejanja iz plačilnega naloga, in s tem tudi ne dodatne kriminalne količine.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da pripravljalna vloga ni bila potrebna, saj bi lahko tožena stranka pojasnila v zvezi s tožbenim zahtevkom podala že v odgovoru na tožbo. Navedbe iz te pripravljalne vloge so namreč odgovor na tožbene navedbe, tožeča stranka pa med odgovorom na tožbo in prvo pripravljalno vlogo ni podala nobenih novih navedb, na katere bi tožena stranka morala odgovoriti, pri čemer ni nepomembno, da je v zadevi do delne izpolnitve s tožbo zahtevanega zneska prišlo že pred vložitvijo tožbe. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da skladno s 155. členom ZPP prva pripravljalna vloga tožene stranke za postopek ni bila potrebna.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop - otrokova korist - konfliktnost med starši
Ureditvena začasna odredba je omejena le na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija takšna, da otroku grozi nasilje ali težko nadomestljiva škoda, zaradi česar je potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj.
izločitev dokazov - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo
Ob dejstvu, da je bilo med drugim ugotovljeno, da so bila okna v hiši zatemnjena, zaznaval pa se je tudi močan vonj po konoplji, poraba električne energije pa se je enormno povečala, saj je za več kot dvakrat presegala povprečje slovenskega odjemalca, kar nikakor ni mogoče pripisati le uporabi klimatskih naprav, ki bi jih naj v poletnih mesecih uporabljala obdolženca, kot skuša to prikazati pritožnik, pritožba s prikazovanjem, da za izdajo odredbe ni bilo utemeljenih razlogov, zaradi česar je le-ta nezakonita, nikakor ne more prepričati.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 7/1-b, 25. ZPP člen 18, 18/3, 76, 76/1. ZMZPP člen 52, 52/1.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - uporaba določb uredbe - razmerje z mednarodnim elementom - kraj izpolnitve obveznosti - sporazum o pristojnosti avstrijskega sodišča - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - podružnica pravne osebe - sposobnost biti pravdna stranka
Uredba (EU) št. 1215/2012 za dva najpomembnejša tipa pogodb (prodajna pogodba in pogodba o storitvah) v pododstavku (b) člena 5(1) avtonomno določa, kaj šteje za kraj izpolnitve pogodbe, in sicer določa dvoje: (1) da je v vsakem primeru kot kraj izpolnitve obveznosti odločilen kraj, kjer se izpolnjuje karakteristična izpolnitev (pri prodajni pogodbi izročitev stvari, pri pogodbi o storitvah oprava storitve), tudi če gre za tožbo za plačilo denarnega zneska (npr. kupnine), in (2) kraj, ki velja za kraj izpolnitve je določen evroavtonomno: to je pri prodajni pogodbi kraj, kamor so bile dostavljene stvari, pri pogodbah o storitvah pa je to kraj, kjer se opravlja storitev. Kraja izpolnitve obveznosti torej ne določimo po kraju izpolnitve obveznosti, na katero se nanaša tožba (vtoževana obveznost, npr. plačilo denarnega zneska).
V obravnavanem primeru temelj spora predstavljajo izvajalske pogodbe. Skladno z določbo (b) točke člena 7 (1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 je tako za kraj izpolnitve obveznosti šteti kraj oprave storitve.
OZ člen 243, 243/3, 336, 336/1, 349, 349/1, 352, 352/1, 352/3.
odstop od pogodbe o leasingu - pozitivni pogodbeni interes - odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine - upoštevanje koristi pri odmeri odškodnine
Zmanjšanje odškodninskega zahtevka zaradi koristi, ki jo za tožečo stranko predstavlja nepremičnina, je ravnanje skladno z določbo tretjega odstavka 243. člena OZ, ki določa, da je treba pri odmeri odškodnine poleg škode upoštevati tudi korist, ki je pri kršitvi pogodbe nastala upniku, kar pa ne pomeni, da je zaradi kasneje nastale koristi začelo zastaranje odškodninskega zahtevka teči s časom nastanka koristi (izkupička od prenosa oz. 'prodaje' nepremičnine). Odškodninska terjatev zastara v treh letih od takrat, ko oškodovanec zve za škodo in povzročitelja škode, korist pa ima učinek na zmanjšanje škode, ne pa določljivost škode v smislu trenutka začetka teka zastaranja odškodninske terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024038
ZPP člen 343, 343/4, 351, 406, 406/2, 413. ZIZ člen 272. ZZZDR člen 113, 113/3.
začasna odredba - pravni interes za pritožbo - pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari - zavrženje pritožbe - odmera pravdnih stroškov - stroški postopka v družinskih sporih
Verjetnost terjatve je prva predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bo sodišče ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe. Ker je sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil tožbeni zahtevek tožnika zavrnjen, pravnomočna, tožnik nima (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sta bila zavrnjena njegova predloga za izdajo začasne odredbe. Iz predloga za izdajo začasne odredbe tudi izhaja, da naj bi začasna odredba veljala do pravnomočnosti pravdnega postopka, ki je že pravnomočno končan, zato po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, tožnik ne more več uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe.
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je v postopkih iz razmerij med starši in otroki izhodišče pri stroškovni odločitvi načelo izenačitve stroškovnega bremena, saj gre za postopek, ki se vodi v korist otroka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031520
KZ-1 člen 113, 113/1, 113/2, 123, 123/1. URS člen 24, 35, 38. ZKP člen 17, 18, 41, 194, 244a, 295, 297, 299, 329, 329/4, 340, 340/4.
kaznivo dejanje trgovine z ljudmi - podrejenost drugemu - odvisnost od drog - izkoriščanje - huda telesna poškodba - okužba s HIV - poskus - izločitev sodnika - procesno vodstvo glavne obravnave - videokonferenca - izključitev javnosti glavne obravnave - javnost glavne obravnave - navzočnost obdolženca na glavni obravnavi - kontradiktornost - predlog oškodovanca za pregon - tajni delavec - tajni policijski sodelavec - predlog za izločitev dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pristransko sojenje - branje izvedenskega mnenja - predlog za postavitev novega izvedenca
Predlog zagovornika za izločitev predsednika senata predstavlja očitno neutemeljeno zahtevo za izločitev predsednika senata, saj je bila vložena iz istega razloga kot zahteva, o kateri je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani že odločil.
Vsak poseg v obtoženčeve pravice do varstva osebnega življenja še ni utemeljen razlog za izključitev javnosti z glavne obravnave, temveč samo, če gre za najbolj občutljive osebne podatke.
S tem, ko se je glavna obravnava opravila s pomočjo videokonference, na način, da se je obtoženi nahajal v ZPKZ, ostali navzoči pa so bili v obravnavi dvorani Okrožnega sodišča Ljubljani, ni podana kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Iz zapisnika o glavni obravnavi je sicer razvidno, da je prišlo do tehničnih težav, a je bila obravnava vsakič prekinjena. Iz prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave ni razvidno, da bi obtoženi ali njegov zagovornik dala pripombo, da obtoženi ni mogel postavljati vprašanj oškodovancu in njegovi mami. Sicer pa je bil oškodovanec ponovno zaslišan na glavni obravnavi dne 27. 9. 2018, na kateri mu je vprašanja postavljal tudi obtoženi. Postopanje sodišča prve stopnje je imelo podlago v določbi prvega in četrtega odstavka 244.a člena ZKP.
Ključna elementa osnovne oblike kaznivega dejanja po 113. členu KZ-1 sta namen izvršitve dejanja, ki mora biti povezan z izkoriščanjem in določne oblike razpolaganja z žrtvijo.
S tem, ko je bil oškodovanec izpostavljen nevarnosti okužbe s HIV, ki je nevarna in lahko ogrozi življenja in na podlagi ugotovitev izvedenca, kljub okoliščini, da je bil obtoženi le minimalno kužen, je utemeljeno zaključilo, da je obtoženemu kaznivo dejanje po prvem odstavku 123. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 34. člena KZ-1 dokazano.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/1-2.
dodatek za vodenje in poveljevanje - pripadnik Slovenske vojske
Člen 11 Uredbe o plačah in drugih prejemkih pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami je v spornem času v drugi alineji prvega odstavka določal, da dodatek za poveljevanje v MOM znaša 300,00 EUR za poveljnike oddelkov, enotovne podčastnike voda, njemu enake ali višje enote, sektorske podčastnike, namestnike poveljnika čete, njemu enake ali višje enote ter namestnike načelnika odseka bataljona oziroma oddelka ali sektorja, njemu enake ali višje enote oziroma za vodje - inštruktorje na tej ravni. Z 20. 5. 2017 (Ur. l. RS, št. 25/2017) je začel veljati drugi odstavek 11. člena Uredbe, da enake ali višje enote iz prejšnjega odstavka v MOM določi minister na predlog Generalštaba Slovenske vojske oziroma Obveščevalno varnostne službe.
Slednja ureditev, ki je natančneje predpisala način določitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere Uredba veže dodatek za poveljevanje, ne pomeni, da že pred 20. 5. 2017 ni bilo v pristojnosti tožene stranke, da določi funkcije, na katere veže dodatek. Vseskozi je v pristojnosti tožene stranke, da določi, katere enote se štejejo za enake ali višje od tistih, na katere Uredba veže dodatek za poveljevanje. Kot navaja pritožba, gre za pristojnost tožene stranke, v katero sodišče na predlog delavca ne more posegati. Sodišče se ne more spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke (Pdp 38/2017). Pripadnik Slovenske vojske ne more v tovrstnem sodnem sporu doseči ugotovitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere se nanaša dodatek iz 11. člena Uredbe, če tega ni določil že delodajalec. Prav tako ne more npr. izpodbiti odločitve delodajalca o tem, katere enote so enake ali višje od tistih iz Uredbe.
V odgovoru na tožbo je toženec (delavec) predlagal prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v drugi zadevi. Sodišče je takšnemu predlogu zmotno sledilo in postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v drugi zadevi. Ob tem je brez pravne podlage v izreku sklepa stranki pozvalo, naj v roku 8 dni po pravnomočnosti te zadeve sodišče o tem seznanita. Obrazložilo je, da je smiselno počakati na odločitev v tej zadevi, češ da gre v tej zadevi za predhodno vprašanje, kar pa ni res. Tudi ne gre za kakšen drug prekinitveni razlog po določbah ZPP.
dopustnost izvršbe na predmetu - izvzetje iz pravnega prometa - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - vračilo davka
Terjatve iz naslova vračila davka po izrecni določbi petega odstavka 97. člena ZDavP-2 ne morejo biti predmet izvršbe, torej predmet prenosa, in se izvršba na njih ne sme opravljati.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo - napačno odmerjena taksa - litispendenca
Kdor vloži pritožbo, mora plačati sodno takso. Litispendenca glede plačila sodne takse v pritožbenem postopku ni pomembna; litispendenca pomeni le, da se v isti zadevi vodi še en postopek. V pritožbenem postopku se to lahko uveljavlja kot pritožbeni razlog. Da pa se sploh lahko vodi pritožbeni postopek, mora pritožnica vseeno plačati sodno takso.
Iz obrazložitve sklepa izhaja le posplošen zaključek, da so v izreku navedeni stroški bili potrebni za izvršbo, in navedba določila osmega in petega odstavka 38. člena, kar ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa.
Izvršitelj je sicer dolžan pred opravljanjem rubeža pozvati dolžnika k plačilu, vendar sme opustiti opravo izvršilnih dejanj le, če je obveznost v celoti poravnana.
Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov. V nasprotju z navedeno zahtevo je ravnanje izvršitelja, ki mesečno prevzema obročna plačila gotovine s sočasnim odlogom izvršbe, saj so lahko v primeru dogovora o obročnem plačilu z upnikom delna plačila izvedena neposredno upniku brez izvršiteljevih stroškov.
Sodišče prve stopnje bo moralo glede utemeljenosti stroškov tudi presoditi, ali je bila pri prevzemu gotovine, ki ga je obračunal izvršitelj, upoštevana omejitev izvršbe iz 5. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ.
postopek osebnega stečaja - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - glavni postopek zaradi insolventnosti - sklep o končanju stečajnega postopka - sklep o končanju postopka brez razdelitve upnikom - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - odločanje o pritožbi
Neposredna uporaba procesnih institutov pravdnega postopka (zlasti pravil o vročanju) bi ohromila uresničitev sodnega varstva v postopku zaradi insolventnosti. S končanjem stečajnega postopka se morajo seznaniti vsi dolžnikovi upniki, ne le dolžnik. Pri upnikih stečajnega dolžnika gre za večje in nedoločeno število oseb, ki sodišču niso znane. Dolžnik ima kot stranka glavnega postopka zaradi insolventnosti enak položaj, kot vsaka druga stranka postopka. Položaj fizične osebe in pravne osebe v stečaju ni tako drugačen, da bi bilo potrebno vročanje sklepa o končanju postopka urediti na drugačen način. Tudi v postopku osebnega stečaja je imenovan upravitelj. Če dolžnik v postopku osebnega stečaja izpolnjuje svoje obveznosti in sodeluje z upraviteljem, je na ta način ustrezno seznanjen s potekom postopka, tudi če doma nima dostopa do spleta. Po presoji pritožbenega sodišča je ZFPPIPP v delu, kjer določa objavo sklepa o končanju brez razdelitve upnikom na spletnih straneh AJPES in vložitev ugovora zoper navedeni sklep v petnajstih dneh po objavi (druga točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP in drugi odstavek 379. člena ZFPPIPP) skladen z Ustavo.
ZPP člen 214, 214/2, 316. ZVPot člen 52, 52/4. OZ člen 9, 239, 239/1.
prodaja na obroke - izpolnitveni zahtevek - odstop od pogodbe
Sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP) je mogoče izdati le ob izrecnem pripoznanju tožbenega zahtevka, ne pa tudi v primeru, ko je tožena stranka pasivna. Sankcija za primer pasivnosti stranke v pravdnem postopku je, da se štejejo trditve nasprotne stranke za priznane (drugi odstavek 214. člen ZPP).
Tožeča stranka od s tožencem sklenjenih pogodb o plačilu že dobavljenega blaga na obroke ni odstopila, temveč zahteva izpolnitev sklenjenih pogodb. Materialnopravna podlaga vtoževane terjatve ni 52. člen ZVPot, pač pa sta to sklenjeni pogodbi in določila OZ o dolžnosti izpolnitve obveznosti – 9. člen in prvi odstavek 239. člena OZ.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11.
dodatek za vodenje in poveljevanje - vojak - misija
Pripadnik Slovenske vojske ne more v sodnem sporu doseči ugotovitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere se nanaša dodatek iz 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, kot tudi ne more npr. izpodbiti odločitve delodajalca o tem, katere enote so enake ali višje od tistih iz Uredbe.
Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da je pomanjkljiva trditvena podlaga tožeče stranke glede obstoja nadur, njihovega števila in višine urne postavke. To ne drži. Tožeča stranka je v tožbi in nadaljnjih vlogah zadosti konkretizirano zatrjevala, da je njen pravni prednik opravljal nadurno delo, število opravljenih neplačanih nadur je konkretizirala na podlagi internih obračunov, ki so priloženi plačilnim listam, opredelila pa je tudi višino urne postavke za opravljene nadure. Sodišče prve stopnje je odločilo v okviru trditvene podlage in tožbenega zahtevka.