Tožnikovo ravnanje je bilo za delodajalca „praktično“ nepreprečljivo. Nezgodi bi se bilo mogoče izogniti le ob stalnem nadzoru tožnikovega dela, tega pa niti od profesionalno skrbnega delodajalca ni mogoče zahtevati. Ker morata biti oba navedena pogoja (nepričakovanost in nepreprečljivost ravnanja oškodovanca) podana kumulativno, se v obravnavanem primeru prva toženka ne more v celoti razbremeniti svoje objektivne odgovornosti.
Po presoji pritožbenega sodišča znaša tožnikov delež odgovornosti 50%, upoštevaje na eni strani povečano nevarnost, ki izvira iz obratovanja stroja, in korist, ki jo z uporabo stroja dosega njen imetnik v svoji gospodarski dejavnosti, na drugi strani pa dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri delu oziroma zaradi dela, vendar se je obenem zavestno in nerazumno izpostavil nevarnosti, čeprav je vedel ali bi vsaj moral vedeti, da se lahko hudo poškoduje.
ZST-1 člen 18, 34a. ZPP člen 163, 163/4, 163/6, 365, 365-3.
pritožba zoper odločitev o stroških postopka - odmera s posebnim sklepom – odmera s sodbo – taksna obveznost
Sodna taksa za pritožbo se mora odmeriti na podlagi tarifne št. 1121 ZST-1 in ne tarifne št. 3009 ZST-1, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta upošteva zgolj znesek pravdnih stroškov, saj je bila pritožba vložena samo zoper odločbo o stranski terjatvi (šesti odstavek 18. člena ZST-1).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061666
OZ člen 198. ZASP člen 4, 81, 146, 147.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari – dolžnost uporabnikov do obveščanja
V obdobju, ko toženec dejavnosti ni več opravljal, glasbenih avtorskih pravic ni kršil, zato tožeča stranka v tem obdobju ni bila prikrajšana s strani toženca, ta pa ni bil obogaten. Ker tožena stranka v tem obdobju tuje stvari ni uporabljala, zahtevek tožnika iz naslova neupravičene obogatitve ni utemeljen. Ne zadošča namreč, da tožnik ni vedel, da toženec avtorske glasbene pravice ne uporablja več, ampak mora nastati prikrajšanje tožnika oz. obogatitev toženca, ki pa je v primeru opustitve uporabe tuje stvari ni podana.
Postopek v izvršilni zadevi se je začel 24.11.2008, to je pred uveljavitvijo ZOdvT, zato se mora v skladu s prvim odstavkom 41. čl. ZOdvT za odločanje o nagradi odvetnika uporabljati prej veljavna Odvetniška tarifa.
oprostitev plačila sodne takse – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker s sklepom ni bilo odločeno o celotnem tožničinem predlogu, bi tožnica lahko v roku petnajstih dni po prejemu sklepa predlagala izdajo dopolnilnega sklepa. Ker dopolnilnega sklepa ni predlagala, se šteje, da je v neodločenem delu umaknila predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Ugovor zoper plačilni nalog se lahko vloži, če je taksa že plačana ali je sodišče takso napačno odmerilo.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – dokazna ocena – pravna narava dobropisa – preveč plačana najemnina – neupravičena pridobitev
Dokazna ocena ni vprašanje materialnega prava, pač pa spada na področje dejanskega stanja. Le v primeru, če je pomanjkljiva, nasprotujoča, nelogična ali nerazumljiva, preraste v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Zmotno je prepričanje pritožnice, da je njena obveznost do tožene stranke z izdajo dobropisov prenehala. Dobropisi pomenijo samo knjigovodsko vodenje terjatve, so podlaga za vknjižbo njenega nastanka in prenehanja. V pravnem oziru pa gre v primeru preveč plačane najemnine za kondikcijsko terjatev iz naslova neupravičene obogatitve, ki je nastala in zapadla z dnem obogatitve, prenehala pa z izpolnitvijo.
ZPP člen 286, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-10, 454.
spor majhne vrednosti – pravočasnost ugovora zastaranja – navajanje dejstev – prekluzija
Ugovor zastaranja se lahko poda do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, če dolžnik dejstva, potrebna za presojo zastaranja, uveljavlja do prvega naroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021303
OZ člen 197. ZCS-1 člen 3-7, 12. ZGJS člen 59. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 4, 4/2, 5, 11, 11/2, 13, 13/1.
zavrženje tožbe – sodna pristojnost – povračilo okoljske dajatve zaradi onesnaževanja vode – neupravičena pridobitev - končni zavezanec za plačilo okoljske dajatve – razmerje med plačnikom in službo, ki pobira dajatev – razmerje med plačnikom in uporabnikom storitev javne službe
Ločevanje med dvema razmerjema. Eno obstoja med plačnikom okoljske dajatve - tožečo stranko in službo, ki določa in pobira okoljsko dajatev, drugo razmerje pa med tožečo stranko kot plačnikom in neposrednim zavezancem za okoljsko dajatev in tožencem kot uporabnikom storitev javne službe v navedeni smeri kot posrednim, a končnim zavezancem za plačilo okoljske dajatve. V prvem primeru pride v poštev pristojnost carinske službe po določbah davčnih predpisov in predpisov o carinski službi, kar vse se odvija po pravilih o upravnem postopku in ne sodi v sodno pristojnost. Na drugo razmerje, ki je predmet obravnavanega spora, se določbe 5. člena sedanje Uredbe, ki napotujejo na uporabo davčnih in carinskih predpisov, ne nanašajo. Drugi odstavek 11. člena sedaj veljavne Uredbe določa, da za zavezanca za komunalno odpadno vodo okoljsko dajatev izračunava, zaračunava in plačuje izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, zaradi česar se da že po gramatikalni razlagi sklepati, da je zaračunavanje tistega, kar je bilo vplačano v korist zavezanca za plačilo te okoljske dajatve, prepuščeno plačniku te okoljske dajatve, prav tako pa tudi izračun tovrstnega bremena za posameznega uporabnika. V navedenih predpisih ni nikjer podlage za zaključek, da bi po sedanji Uredbi bilo vzpostavljeno neposredno razmerje med carinsko službo in uporabnikom - končnim zavezancem za plačilo okoljske dajatve. V kolikor obstoja dolžnost plačnika okoljske dajatve, da carinski službi predloži ustrezne obračune, ki vsebujejo tudi število dejanskih uporabnikov in podatke o porabljeni količini vode, je to mogoče razumeti kvečjemu kot podlago za možen izračun obsega in višine okoljske dajatve, ki pa jo mora poravnati gospodarsko javna služba, v danem primeru tožeča stranka, saj je kot rečeno izrecno določeno, da ta služba obračunava in zaračunava na posameznega uporabnika odpadajoči del okoljske dajatve, ki jo je bila dolžna sama vplačati na posebej določen račun in pod kontrolo carinske službe. Upravičenje tožeče stranke kot gospodarske javne službe, da zahteva povračilo od dejanskih uporabnikov storitev temelji tudi na 59. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s poznejšimi spremembami), po katerem uporabniki za uporabo javnih dobrin, ki so izmerljive, plačujejo tem ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353.
neupravičena pridobitev – pravilo volenti non fit iniuria
Zraven temeljnih predpostavk neupravičene pridobitve (obogatitev, prikrajšanj na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravne podlage) pri neupravičeni pridobitvi velja tudi pravilo - nobena krivica se ne godi tistemu, ki jo hoče (volenti non fit iniuria).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003030
ZP-1 člen 22, 22/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – triletno obdobje – čas storitve prekrška
Pri izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku ob doseženi ali preseženi določeni vsoti kazenskih točk se sicer upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za presojo, ali je dosežena oziroma presežena vsota kazenskih točk v obdobju treh let, čas storitve prekrška. Zato storilcu prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče izreči, če so med storitvijo prvega in zadnjega prekrška pretekla več kot tri leta.
kršitev pravice do sodelovanja v postopku – kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku – dokazno pravilo – prosta presoja dokazov – pogodba o upravljanju – dokaz veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju
S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo breme, da dokaže obstoj veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju s predložitvijo seznama podpisov etažnih lastnikov, katerih deleži bi presegali zakonsko zahtevano večino, je tožečo stranko prikrajšalo za dokazovanje dejstva, ki je zanjo odločilnega pomena, tudi z drugimi dokazi, kar pa predstavlja kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku in s tem kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje
Četudi je ugovor zastaranja vtoževane odškodninske terjatve utemeljen, to ni razlog za zavrženje tožbe (ampak eventualno za zavrnitev tožbenega zahtevka).
ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/4, 318, 338, 338/2. ZDR člen 42.
zamudna sodba - fikcija vročitve - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - samostojni podjetnik - osebna vročitev - pritožbeni razlog - terjatev iz delovnega razmerja
Poštni vročevalec tožencu (s.p.) ni mogel vročiti sodnega pisanja na sedežu podjetja. Zato je na vratih podjetja na naslovu, ki je vpisan v poslovnem registru, pustil obvestilo o prispelem pisanju, v katerem je bil naveden rok 15 dni, da ga lahko toženec dvigne na pošti, saj na naslovu ni bilo predalčnika. Ker toženec pisanja v roku ni dvignil, se je štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku navedenega roka. S tem je bil izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe.
V osnovo za odmero odpravnine se šteje samo plača za dejansko opravljeno delo, ne pa delna invalidska pokojnina, ki jo prejema invalid III. kategorije invalidnosti poleg plače kot plačila za delo.
reparacija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - nadomestilo za čas brezposelnosti
Tožnik s prisojeno odmeno za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne more priti v boljši položaj, v kakšnem bi bil, če mu delovno razmerje ne bi prenehalo in bi opravljal funkcijo do izteka mandatnega obdobja. Zato je treba od nadomestila plače, ki mu je prisojeno, odšteti nadomestilo, ki ga je prejela za čas brezposelnosti s strani zavoda za zaposlovanje.
Krivda namreč ni predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti, pač pa 240. člen OZ z "okoliščinami, ki jih dolžnik ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti" določa sfero tveganj, ki bremenijo podjemnika ne glede na njegov subjektiven odnos do kršitve.
Zmotno je pritožbeno stališče, da velja pravilo iz četrtega odstavka 243. člena OZ, po katerem mora oškodovana stranka storiti vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, le pri poslovni odškodninski odgovornosti.
prenehanje delovnega razmerja - predsednik uprave - individualna pogodba o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku po prenehanju funkcije namestnika predsednika uprave ponudila pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, katere tožnik ni sprejel. Iz tega razloga je nato ugotovila, da je tožniku delovno razmerje prenehalo, kar ni zakonito, saj nesprejem ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja (odpoved pogodbe o zaposlitvi).
V obravnavanem primeru izvršilni postopek še ni zaključen, iz spisa tudi ne izhaja, da bi upnik stroške cenilca uveljavljal in da bi sodišče dolžnici naložilo, da te stroške povrne upniku. Prav tako odmerjeni stroški cenitve še niso bili izplačani iz proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči glede na določen rok plačila (ki ni krajši od 20 dni in ni daljši od 45 dni od pravnomočnosti prvostopnega sklepa), zato terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči še ni mogla preiti na Republiko Slovenijo.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožba je bila toženi stranki pravilno vročena v odgovor. Ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reintegracijo in reparacijo ugodilo na podlagi zatrjevanih dejstev in ne na podlagi dokazanih dejstev. Preizkusilo je le, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi ali z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam.