ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSK0005038
ZST-1 člen 12. ZPP člen 142, 142/4, 365, 365-1. ZZK-1 člen 125, 125.č, 125.č/3, 161, 161/2, 161/2-5.
fikcija vročitve – stalno prebivališče – dejansko prebivališče – dovoljenost pritožbe zoper sklep o oprostitvi plačila sodne takse
Četrti odstavek 125.č člena ZZK-1 določa, da če vročitve ni mogoče opraviti na način iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, se vročitev opravi po splošnih pravilih o osebnem vročanju. Četrti odstavek 142. člena ZPP pa veže fikcijo vročitve na naslov dejanskega prebivališča, saj je razlog takšnemu načinu vročanja realno pričakovanje, da se bo naslovnik s pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem dejansko omogočeno, da uresniči pravico do izjave v postopku (prim. odločba Ustavnega sodišča U-I-279/08 z dne 9.7.2009). Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi sicer ne izhaja, da naslovnik dejansko ne prebiva na naslovu H. v Ljubljani, vendar je ta domneva izpodbojna.
Upnik je takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ko je opazil pomoto pri vtoževanem znesku, predlog za izvršbo v presežku umaknil. Ravnal je z vso dolžno skrbnostjo, zato mu ni mogoče očitati, da bi dolžniku stroške ugovora povzročil neutemeljeno.
Ker pravdni stranki nista dosegli soglasja in pogodbe nista sporazumno spremenili, je lahko tožena stranka zatrjevan obstoj spremenjenih okoliščin uveljavljala z nasprotnim tožbenim zahtevkom. V kolikor bi z njim uspela, bi sodbeni izrek opredelil prenovitev osnovne pogodbe. Sodišče bi na ta način ustvarilo novo (prenovljeno) pogodbo, pri čemer pa bi moralo z ozirom na konkretno opredeljene in izkazane spremenjene okoliščine (pred tem) upoštevati predpostavljeni volji obeh pogodbenih strank oziroma se vprašati, ali bi pogodbeni stranki v času sklepanja pogodbenega razmerja privolili v sklenitev pogodbe s tako spremenjeno vsebino njunih obveznosti. Upoštevaje navedeno bi morala tožena stranka v predmetni zadevi ustrezno zatrjevati in izkazati nastop točno določenih (konkretnih) in hkrati pravno-relevantnih spremenjenih okoliščin, hkrati pa tudi, da bi nasprotna pogodbena stranka (konkretno tožnica) v času sklepanja osnovne pogodbe prav zaradi njih pristala na sklenitev pogodbe, v skladu s katero ji ne bi šel četrti obrok kupnine (318.401,00 EUR) oziroma znesek, ki ga v tej pravdi vtožuje.
sklep o domiku nepremičnine – razveljavitev sklepa o domiku – izvršba na solastniški delež na nepremičnini – pristop k izvršbi
V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan. Vsak idealni delež nepremičnine je v pravnem prometu in je torej (lahko) predmet (samostojne) prodaje v izvršilnem postopku.
Pristop k že začeti izvršbi je mogoč do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu, kar pa ne pomeni, da upnik, ki k že začeti izvršbi pristopi po izdaji sklepa o domiku, že samo zaradi kasnejšega pristopa oziroma kasnejšega predloga za združitev izvršilnih postopkov lahko doseže razveljavitev sklepa o domiku (in prodaje), saj bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353.
neupravičena pridobitev – pravilo volenti non fit iniuria
Zraven temeljnih predpostavk neupravičene pridobitve (obogatitev, prikrajšanj na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravne podlage) pri neupravičeni pridobitvi velja tudi pravilo - nobena krivica se ne godi tistemu, ki jo hoče (volenti non fit iniuria).
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – dokazna ocena – pravna narava dobropisa – preveč plačana najemnina – neupravičena pridobitev
Dokazna ocena ni vprašanje materialnega prava, pač pa spada na področje dejanskega stanja. Le v primeru, če je pomanjkljiva, nasprotujoča, nelogična ali nerazumljiva, preraste v bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Zmotno je prepričanje pritožnice, da je njena obveznost do tožene stranke z izdajo dobropisov prenehala. Dobropisi pomenijo samo knjigovodsko vodenje terjatve, so podlaga za vknjižbo njenega nastanka in prenehanja. V pravnem oziru pa gre v primeru preveč plačane najemnine za kondikcijsko terjatev iz naslova neupravičene obogatitve, ki je nastala in zapadla z dnem obogatitve, prenehala pa z izpolnitvijo.
Postopek v izvršilni zadevi se je začel 24.11.2008, to je pred uveljavitvijo ZOdvT, zato se mora v skladu s prvim odstavkom 41. čl. ZOdvT za odločanje o nagradi odvetnika uporabljati prej veljavna Odvetniška tarifa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021303
OZ člen 197. ZCS-1 člen 3-7, 12. ZGJS člen 59. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 4, 4/2, 5, 11, 11/2, 13, 13/1.
zavrženje tožbe – sodna pristojnost – povračilo okoljske dajatve zaradi onesnaževanja vode – neupravičena pridobitev - končni zavezanec za plačilo okoljske dajatve – razmerje med plačnikom in službo, ki pobira dajatev – razmerje med plačnikom in uporabnikom storitev javne službe
Ločevanje med dvema razmerjema. Eno obstoja med plačnikom okoljske dajatve - tožečo stranko in službo, ki določa in pobira okoljsko dajatev, drugo razmerje pa med tožečo stranko kot plačnikom in neposrednim zavezancem za okoljsko dajatev in tožencem kot uporabnikom storitev javne službe v navedeni smeri kot posrednim, a končnim zavezancem za plačilo okoljske dajatve. V prvem primeru pride v poštev pristojnost carinske službe po določbah davčnih predpisov in predpisov o carinski službi, kar vse se odvija po pravilih o upravnem postopku in ne sodi v sodno pristojnost. Na drugo razmerje, ki je predmet obravnavanega spora, se določbe 5. člena sedanje Uredbe, ki napotujejo na uporabo davčnih in carinskih predpisov, ne nanašajo. Drugi odstavek 11. člena sedaj veljavne Uredbe določa, da za zavezanca za komunalno odpadno vodo okoljsko dajatev izračunava, zaračunava in plačuje izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, zaradi česar se da že po gramatikalni razlagi sklepati, da je zaračunavanje tistega, kar je bilo vplačano v korist zavezanca za plačilo te okoljske dajatve, prepuščeno plačniku te okoljske dajatve, prav tako pa tudi izračun tovrstnega bremena za posameznega uporabnika. V navedenih predpisih ni nikjer podlage za zaključek, da bi po sedanji Uredbi bilo vzpostavljeno neposredno razmerje med carinsko službo in uporabnikom - končnim zavezancem za plačilo okoljske dajatve. V kolikor obstoja dolžnost plačnika okoljske dajatve, da carinski službi predloži ustrezne obračune, ki vsebujejo tudi število dejanskih uporabnikov in podatke o porabljeni količini vode, je to mogoče razumeti kvečjemu kot podlago za možen izračun obsega in višine okoljske dajatve, ki pa jo mora poravnati gospodarsko javna služba, v danem primeru tožeča stranka, saj je kot rečeno izrecno določeno, da ta služba obračunava in zaračunava na posameznega uporabnika odpadajoči del okoljske dajatve, ki jo je bila dolžna sama vplačati na posebej določen račun in pod kontrolo carinske službe. Upravičenje tožeče stranke kot gospodarske javne službe, da zahteva povračilo od dejanskih uporabnikov storitev temelji tudi na 59. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s poznejšimi spremembami), po katerem uporabniki za uporabo javnih dobrin, ki so izmerljive, plačujejo tem ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila.
oprostitev plačila sodne takse – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker s sklepom ni bilo odločeno o celotnem tožničinem predlogu, bi tožnica lahko v roku petnajstih dni po prejemu sklepa predlagala izdajo dopolnilnega sklepa. Ker dopolnilnega sklepa ni predlagala, se šteje, da je v neodločenem delu umaknila predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Ugovor zoper plačilni nalog se lahko vloži, če je taksa že plačana ali je sodišče takso napačno odmerilo.
ZPP člen 286, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-10, 454.
spor majhne vrednosti – pravočasnost ugovora zastaranja – navajanje dejstev – prekluzija
Ugovor zastaranja se lahko poda do konca postopka pred sodiščem prve stopnje, če dolžnik dejstva, potrebna za presojo zastaranja, uveljavlja do prvega naroka.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003030
ZP-1 člen 22, 22/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – triletno obdobje – čas storitve prekrška
Pri izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku ob doseženi ali preseženi določeni vsoti kazenskih točk se sicer upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za presojo, ali je dosežena oziroma presežena vsota kazenskih točk v obdobju treh let, čas storitve prekrška. Zato storilcu prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče izreči, če so med storitvijo prvega in zadnjega prekrška pretekla več kot tri leta.
kršitev pravice do sodelovanja v postopku – kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku – dokazno pravilo – prosta presoja dokazov – pogodba o upravljanju – dokaz veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju
S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo breme, da dokaže obstoj veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju s predložitvijo seznama podpisov etažnih lastnikov, katerih deleži bi presegali zakonsko zahtevano večino, je tožečo stranko prikrajšalo za dokazovanje dejstva, ki je zanjo odločilnega pomena, tudi z drugimi dokazi, kar pa predstavlja kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku in s tem kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V obravnavanem primeru izvršilni postopek še ni zaključen, iz spisa tudi ne izhaja, da bi upnik stroške cenilca uveljavljal in da bi sodišče dolžnici naložilo, da te stroške povrne upniku. Prav tako odmerjeni stroški cenitve še niso bili izplačani iz proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči glede na določen rok plačila (ki ni krajši od 20 dni in ni daljši od 45 dni od pravnomočnosti prvostopnega sklepa), zato terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči še ni mogla preiti na Republiko Slovenijo.
V osnovo za odmero odpravnine se šteje samo plača za dejansko opravljeno delo, ne pa delna invalidska pokojnina, ki jo prejema invalid III. kategorije invalidnosti poleg plače kot plačila za delo.
Krivda namreč ni predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti, pač pa 240. člen OZ z "okoliščinami, ki jih dolžnik ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti" določa sfero tveganj, ki bremenijo podjemnika ne glede na njegov subjektiven odnos do kršitve.
Zmotno je pritožbeno stališče, da velja pravilo iz četrtega odstavka 243. člena OZ, po katerem mora oškodovana stranka storiti vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, le pri poslovni odškodninski odgovornosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - sodna razveza
S tem, ko je tožnica podpisala zabeležko, da se je seznanila z opozorilom, da lahko v primeru nove kršitve prejme redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, tožena stranka ni izpolnila obveznosti predhodnega pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti, saj bi ji morala vročiti pisno opozorilo.
solidarnostna pomoč - ožji družinski član - kolektivna pogodba - komisija za razlago kolektivne pogodbe
Tožnik je živel z materjo v skupnem gospodinjstvu, saj ni imel bratov, sester, žene ali otrok. Zaradi tega njegova mati šteje za ožjega družinskega člana in je tožnik ob njeni smrti upravičen do solidarnostne pomoči (ki je po KPND predvidena za primer smrti ožjega družinskega člana) ne glede na dejstvo, da je komisija za razlago KPND opredelila, da za ožjega družinskega člana štejejo le zakonec, izvenzakonski partner, otroci in posvojenci.
prenehanje delovnega razmerja - predsednik uprave - individualna pogodba o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku po prenehanju funkcije namestnika predsednika uprave ponudila pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, katere tožnik ni sprejel. Iz tega razloga je nato ugotovila, da je tožniku delovno razmerje prenehalo, kar ni zakonito, saj nesprejem ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja (odpoved pogodbe o zaposlitvi).
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožba je bila toženi stranki pravilno vročena v odgovor. Ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reintegracijo in reparacijo ugodilo na podlagi zatrjevanih dejstev in ne na podlagi dokazanih dejstev. Preizkusilo je le, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi ali z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam.
zahteva za odpravo nepravilnosti – sklep o ustavitvi izvršilnega postopka
Namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni zgolj v ugotovitvi nepravilnosti, temveč je to pravno sredstvo namenjeno predvsem pravočasni odpravi nepravilnosti in da se s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.