IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0061131
ZIZ člen 62. ZFPPIPP člen 132, 132/1.
pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – nepravnomočen sklep o izvršbi – faza odločanja o ugovoru – prekinitev izvršbe
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika iz prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
zamudna sodba - terjatev iz delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je tožena stranka v zvezi z delom tožbenega zahtevka, ki se nanaša na regres za letni dopust za leto 2010, podala obrazložen odgovor na tožbo (sicer brez prilog), sodišče prve stopnje ni ravnalo zakonito, ko je izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti (razen za odvod prispevkov od regresa in plačilo plače za en dan) ugodilo.
pravica do dokazovanja – posestno varstvo – uporaba stvari – dostopnost stvari
Dokazi, ki jih sodišče ni izvedlo, niti ni obrazložilo zavrnitve njihove izvedbe, niso odločilni za presojo konkretnega primera, zato do kršitve „pravice do dokazovanja“ tožnika ni prišlo.
Posest in posestno varstvo nista odvisna od dejstva, ali je tožnik stanovanje redno uporabljal ali pa le občasno, oziroma ali je imel v stanovanju spravljenih več ali manj svojih stvari. Za posest ni treba, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt. Bistven je odgovor na vprašanje, ali ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati. Gre za vprašanje dostopnosti, ki je eden izmed kriterijev (poleg zunanje vidnosti, trajnosti in izključujočnosti) za obstoj posesti in posledičnega posestnega varstva.
uporaba solastnega stanovanja – uporabnina – uporaba cele stvari v solastnini
V okvir solastnih upravičenj sodi tudi pravica uporabljati solastno stvar. Souporaba stvari pa je odvisna od narave in namena stvari. V primeru stanovanja praviloma ni mogoča souporaba dveh ali več solastnikov, ki niso med seboj družinsko povezani, če stanovanje ni fizično razdeljeno.
Ker v konkretnem primeru način uporabe solastne stvari med pravdnima strankama ni urejen, je potrebno na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tožnice, ki ji je onemogočena uporaba solastnega deleža in na drugi strani obogatitev toženca, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža. Glede na navedeno mora tožena stranka tožeči stranki plačati za uporabo njenega solastniškega deleža na stanovanju denarno nadomestilo.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno uporabnino zmanjšati za davščine. Odmera davkov in dohodnine ne vpliva na civilno razmerje med solastniki, saj gre pri davčnih obveznostih za razmerje tožnice do države, kar ni stvar toženca, zato se njegova obveznost na ta račun ne more zmanjšati.
ugotovitev očetovstva – dokazovanje očetovstva – dokaz z DNA analizo – neudeležba toženca
Materialno pravo ne določa pravil o tem, s katerimi dejstvi se sme ugotavljati očetovstvo oziroma kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko nekdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti. Če sodišče nekega dokaza ne more izvesti, mora odločiti ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka ter po pravilu dokaznega bremena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku
Tožeča stranka je bila napotena na delo k uporabniku, vendar se na delo ni javila, prav tako tožene stranke (delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku) o razlogih za svojo odsotnost ni obvestila. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
pravnomočnost – izpraznitveni zahtevek – pravica do posesti
Pravnomočna odločitev, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanja, vključuje tudi odločitev (z učinkom pravnomočnosti), da nima pravice do posesti.
prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – nadaljevanje postopka z dediči
Ko sodišče odloča o nasledstvu v pravdi, ne čaka na izid zapuščinskega postopka, temveč lahko o tem vprašanju odloči samo, saj skladno z 132. členom ZD dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vse njegove (podedljive) pravice in obveznosti. S smrtjo postanejo dediči tudi stranke v procesnih razmerjih, vendar pod resolutivnim pogojem, da se ne bodo odpovedale dediščini.
Glede na to, da v presojani zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča prve stopnje, se sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno.
pravica do izjave – prekluzije – pravočasnost pripravljalne vloge
Neupoštevanje pripravljalne vloge, ki je bila priporočeno oddana na pošto dan pred narokom in je na sodišče prispela na dan naroka, pomeni kršitev pravice do izjave, če stranka pred njeno vložitvijo ni bila opozorjena na tako posledico.
plača - dodatek k plači - regres za letni dopust - odpravnina - dokazno breme
Dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe po panožni kolektivni pogodbi ne more biti del urne postavke (ne da bi bilo razvidno, kolikšen je). Ker tožena stranka tudi ni dokazala, da je urna postavka, na podlagi katere je bila tožnici obračunana plača, višja za višino dodatka, je tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači iz naslova neizplačanega dodatka utemeljen.
Ko je treba preprečiti, da bi kdo od pretendentov do zapuščine pri upravljanju ali razpolaganju z zapuščino oškodoval druge, je mogoče postaviti začasnega skrbnika zapuščine. Odreditev hrambe zapuščinskih stvari pa je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitev drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost - sodni izvedenec - nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Uživanje alkohola med delovnim časom predstavlja hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, še posebej ob dejstvu, da je tožnik opravljal delo strojnika in voznika (spornega dne je vozil valjar). Zato takšna kršitev predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine. Tožnik je utrpel površinsko poškodbo skalpa, izvin in nateg vratne hrbtenice ter udarnino desne rame in desne nadlakti.
V obravnavani zadevi je šele Vrhovno sodišče v revizijski odločbi izpostavilo pomen neodgovora na šesto vprašanje Ponudbe. Na navedeno dejansko okoliščino bi ob pravilnem materialnopravnem stališču morali stranki opozoriti že nižji sodišči v okviru načela materialnega pravdnega vodstva. Če nista, to ne more iti v breme strank. Toženi stranki zato tudi ni mogoče očitati, da bi navedbe o tem, da odgovor na šesto vprašanje ni bil odločilen za odločitev skleniti zavarovalno pogodbo, morala podati že prej.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Tožnica je bila pozvana na popravo/dopolnitev (in bila opozorjena na posledice svoje opustitve, torej možnost zavrženja), a pozivu sodišča prve stopnje ni sledila, saj v zato danem roku tožbe ni popravila/dopolnila. Zaradi tega je sodišče prve stopnje njeno tožbo upravičeno zavrglo.
ugovorni razlogi - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti sodbe - trenutek odločanja o ugovoru - vpliv razveljavitve potrdila o izvršljivosti na izvršilni postopek - tek zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov
Ker zamudna sodba, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, od izdaje sklepa o izvršbi do odločitve o ugovoru ni bila ves čas izvršljiva, pred odločitvijo o ugovoru pa je ponovno postala izvršljiva, ugovorni razlog, da še ni izvršljiva sicer ni podan, vpliva pa dejstvo pravnomočne razveljavitve prvega potrdila o izvršljivosti v času trajanju tega postopka na dovolitev izvršbe zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov.
ZST-1 člen 10, 10/4, 12, 12/1, 13, 34, 34/1, 34/4. ZIZ člen 61a, 61a/2, 61a/3.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – taksna obveznost
Ker je sodišče prve stopnje o oprostitvi plačila sodnih taks odločalo brez dolžnikovega predloga, je sodišče druge stopnje zaradi podane bistvene kršitve postopka pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Dolžnik ni uveljavljal utemeljenega ugovornega razloga, to je pravočasnega plačila sodne takse oziroma njene napačne odmere, zato je bil njegov ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnjen.
zunajzakonska skupnost – premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema -posebno in skupno premoženje – vlaganja v posebno premoženje enega partnerja – neupravičena obogatitev – tek zakonskih zamudnih obresti - dokazna ocena – razpravno načelo – eventualna maksima
V pravdnem postopku, kjer je uveljavljen princip proste dokazne presoje (8. člen ZPP), je dokazna inciativa sicer breme pravdnih strank, vendar pa je presoja, katera dejstva so pravno pomembna za odločbo in kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev teh dejstev, na strani sodišča, ki more ob tem izhajati iz pravilne uporabe materialnega prava. Skladno z razpravnim načelom je sodišče sicer vezano na zatrjevano dejansko podlago, ki jo upoštevaje omejitve pri navajanju novih dejstev in predlaganju dokazov (286. člen ZPP) ponudita pravdni stranki, vendar pa mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi glede na zatrjevana dejstva, v kolikor bi se izkazala za resnična, izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. V kolikor je tožeča stranka v stanovanje tožene stranke kot njeno posebno premoženje vlagala sredstva svojega posebnega premoženja, ji po prenehanju zunajzakonske skupnosti ob odpadli podlagi za vlaganja gre zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve (190. člen OZ). Obligacijski zahtevek, ki ga je mogoče utemeljiti tudi ob uporabi določbe 48. člena SPZ, ima tožeča stranka tudi, v kolikor povečana vrednost stanovanja sicer rezultira iz vlaganj sredstev skupnega premoženja, pa kot v obravnavanem primeru ne gre za ekonomsko tako pomembna vlaganja, da bi imela za posledico nastanek skupnega premoženja po določilih ZZZDR.
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 301, 301/8.
stroški – uspeh v pravdi – uvedba stečajnega postopka nad tožencem tekom pravde – prijava terjatve, o kateri teče pravda – pravni interes - pripoznava tožbenega zahtevka
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Primerjava pokaže, da ima ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.