gradbena pogodba – napake na delu – ugovor znižanja kupnine
Če naročnik ne uveljavlja svojih pravic v roku iz 1. odstavka 635. člena OZ, je pravna posledica torej lahko, da ne more sam več aktivno uveljavljati svojih pravic. V vsakem primeru pa se še lahko brani zoper podjemnikov (gradbenikov) plačilni zahtevek z ugovorom znižanja kupnine in odškodninskim ugovorom.
Dokler sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku še ni objavljen (ampak je objavljen le osnovni seznam preizkušenih terjatev), še ne preneha razlog za prekinitev postopka, da bi bilo individualni delovni spor mogoče nadaljevati.
Dejstvo, da stečajni upravitelj, ki zastopa prvotoženo stranko, opravlja dejavnost v okviru odvetniške družbe, ne pomeni, da je prvotožena stranka upravičena do povračila stroškov odvetniškega zastopanja po ZOdvT.
ZPP člen 7, 243, 319, 324, 325, 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 98, 262, 274, 325, 326, 336, 616, 621, 640.
gradbena pogodba – ključ v roke – pogodbena kazen – izvedenec – vezanost na trditveno podlago strank – dopolnilna sodba – pobotni ugovor
Presoja, ali je sodišče obravnavalo pobotni ugovor, sodi v pritožbeni preizkus preizkusljivosti izpodbijane sodne odločbe. Sodišče z dopolnilno sodbo ne more spremeniti že sprejete odločitve v zadevi.
Pogodbene določbe, da je končna situacija plačljiva šele, ko je izstavljena na podlagi primopredajnega zapisnika in končnega obračuna, podpisanega od obeh pogodbenih strank, ni mogoče razumeti kot zapadlost terjatve na plačilo opravljenih del šele z odločitvijo sodišča o končnem obračunu.
Tožeča stranka zahteve na zmanjšanje pogodbene kazni tekom postopka ni podala, zgolj trditve, da je pogodbeno dogovorjena pogodbena kazen višja od tiste, določene s posebnimi gradbenimi uzancami, pa ne zadostujejo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059743
ODZ paragraf 417, 418. ZTLR člen 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem - dobrovernost graditelja
Novejša sodna praksa ne odstopa od stališča, da se od graditelja zahteva dobra vera, da gradi na svojem zemljišču, da torej ni vedel, da gradi na tujem svetu. Trditve tožeče stranke, da je pravni prednik gradil z dovoljenjem matere že same po sebi onemogočajo sklep, da je bil kot graditelj v dobri veri.
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši (ali ga naroči), pač pa tudi tisti, ki ga kasneje odobri ali če je dejanje opravljeno v njegovo korist. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikom uveljavljanje sodnega varstva posesti precej oteženo, če ne celo onemogočeno, saj bi se vedno lahko našla tretja oseba, ki bi motilno dejanje priznala kot svoje in s tem izključila pasivno legitimacijo konkretnega toženca. Zato je treba vsakič presoditi vlogo tistih, ki pri motilnem dejanju sicer niso nujno neposredno aktivno sodelovali, pa so od njega imeli korist in se od samovoljnega ravnanja tudi niso ogradili, distancirali.
ZST-1 člen 10, 10/4, 12, 12/1, 13, 34, 34/1, 34/4. ZIZ člen 61a, 61a/2, 61a/3.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – taksna obveznost
Ker je sodišče prve stopnje o oprostitvi plačila sodnih taks odločalo brez dolžnikovega predloga, je sodišče druge stopnje zaradi podane bistvene kršitve postopka pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Dolžnik ni uveljavljal utemeljenega ugovornega razloga, to je pravočasnega plačila sodne takse oziroma njene napačne odmere, zato je bil njegov ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnjen.
nakup posameznega dela stavbe po določbah SZ – načelo pravnega prednika – izkaz verige prenosov pri več zaporednih prenosih pravice – načelo formalnosti postopka
Določba 6. člena ZPPLPS, ki je izjema od načela zemljiškoknjižnega prednika, je uporabljiva samo v postopkih, ko je predlagatelj kupil posamezni del stavbe po določbah Stanovanjskega zakona. Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.
STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068451
ZKZ člen 20 – 22. OZ člen 21, 21/1. SPZ člen 40.
prodaja kmetijskih zemljišč – pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča – ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča – sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca – odobritev pravnega posla s strani upravne enote – odobritev upravnega organa kot odložni pogoj
S sprejemom ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je pogodba sklenjena, a pod odložnim pogojem odobritve pristojnega upravnega organa.
posestno varstvo – motenje posesti – pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti – rezanje žive meje
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka torej temelji ne le na dejanski ugotovitvi, da toženka ni storila motitvenega dejanja, ampak tudi na pomanjkanju ekonomskega interesa in s tem pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi motenja posesti ter majhnega pomena zatrjevanega motitvenega ravnanja.
Tožnik kot motilna zatrjuje dejanja, ki predstavljajo takšno neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena. S tem, ko naj bi toženka 14. 6. 2010 rezala in ščipala poganjke na živi meji ter s koso kosila travo in podrast južno od žive meje, bi bil tožnik le v neznatnem delu lahko oviran v izvrševanju posesti žive meje.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-8, 118, 118/1. ZZVZZ člen 80. ZPIZ-1 člen 156.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - pridobitno delo - sodna razveza - upokojitev - odškodnina
Če osebna zdravnica kot pooblaščena oseba ugotovi bolniški stalež „za nazaj“, potem zaradi pravne predvidljivosti delavcu ni mogoče očitati, da z opravljanjem pridobitnega dela pred podano oceno delazmožnosti zlorablja bolniški stalež in s tem krši svoje pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. V tem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
Za obdobje, ko je tožnik s pravnomočno odločbo pridobil status uživalca pokojnine, tožnik ne more zahtevati še priznanje delovnega razmerja, saj bi z vzpostavitvijo delovnega razmerja za navedeno obdobje sodišče poseglo v pravnomočno odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Če je bilo varstvo (začetek teka izpodbojnega obdobja) po prejšnji ureditvi vezano na začetek insolventnega postopka, pri čemer je enoletni rok izpodbojnosti pravnih dejanj pričel teči od začetka tistega insolventnega postopka, ki se je prej začel, je varstvo in izpodbojno obdobje po sedaj veljavni ureditvi vezano na uvedbo insolvenčnega postopka, in sicer tistega, ki je bil prej uveden.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku
Tožeča stranka je bila napotena na delo k uporabniku, vendar se na delo ni javila, prav tako tožene stranke (delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku) o razlogih za svojo odsotnost ni obvestila. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost - sodni izvedenec - nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Uživanje alkohola med delovnim časom predstavlja hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, še posebej ob dejstvu, da je tožnik opravljal delo strojnika in voznika (spornega dne je vozil valjar). Zato takšna kršitev predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine. Tožnik je utrpel površinsko poškodbo skalpa, izvin in nateg vratne hrbtenice ter udarnino desne rame in desne nadlakti.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Zahtevki, ki so neločljivo povezani s sporom o prenehanju delovnega razmerja (za katere je revizija dovoljena ne glede na vrednost spornega predmeta), so na primer denarni zahtevki v okviru reparacije, ne pa drugi denarni zahtevki, kot v konkretnem primeru, ko tožnik vtožuje odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
pravica do dokazovanja – posestno varstvo – uporaba stvari – dostopnost stvari
Dokazi, ki jih sodišče ni izvedlo, niti ni obrazložilo zavrnitve njihove izvedbe, niso odločilni za presojo konkretnega primera, zato do kršitve „pravice do dokazovanja“ tožnika ni prišlo.
Posest in posestno varstvo nista odvisna od dejstva, ali je tožnik stanovanje redno uporabljal ali pa le občasno, oziroma ali je imel v stanovanju spravljenih več ali manj svojih stvari. Za posest ni treba, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt. Bistven je odgovor na vprašanje, ali ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati. Gre za vprašanje dostopnosti, ki je eden izmed kriterijev (poleg zunanje vidnosti, trajnosti in izključujočnosti) za obstoj posesti in posledičnega posestnega varstva.
pravnomočnost – izpraznitveni zahtevek – pravica do posesti
Pravnomočna odločitev, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanja, vključuje tudi odločitev (z učinkom pravnomočnosti), da nima pravice do posesti.
SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 165, 165/3, 287, 338, 338/1, 355. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1.
ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Kot lastnik, katerega lastninska pravica na nepremičnini je vknjižena do celote, toženec ni bil dolžan postaviti tožbenega zahtevka, da je lastnik do ¾. Zadoščal je njegov ugovor zoper tožbeni zahtevek zunajzakonske partnerice za ugotovitev enakih deležev.
Sodišče je spregledalo, da je bila pred vložitvijo ugovora pri sporni nepremičnini že vpisana plomba, s katero je bilo zaznamovano obvestilo za vpis po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o dedovanju D 1 po pokojni zemljiškoknjižni lastnici in na podlagi katere bo izveden vpis udeleženke K.H. kot lastnice sporne nepremičnine. Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala pritožnica še enkrat predlagati vpis nase, čeprav tak predlog že obstaja, je napačno in pritožnici onemogoča pravno varstvo.
Postopek vzpostavitve listin je poseben zemljiškoknjižni postopek, namen katerega je vzpostavitev tistih listin, ki so obstajale, jih pa ni več in obstoj katerih niti ni sporen. Če je obstoj listine sporen, o njem ne more odločati zemljiškoknjižno sodišče, temveč je potrebna pravda. Prav zato po določbi 240. člena ZZK-1 zemljiškoknjižnemu lastniku navedb iz ugovora ni potrebno dokazovati, enako pa velja po določbi 239. člena ZZK-1 za udeleženca, ki še ni zemljiškoknjižni lastnik in bo to postal na podlagi hkrati vloženega predloga za vpis.