javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Četrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.
Glede na to, da v presojani zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča prve stopnje, se sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno.
pravica do izjave – prekluzije – pravočasnost pripravljalne vloge
Neupoštevanje pripravljalne vloge, ki je bila priporočeno oddana na pošto dan pred narokom in je na sodišče prispela na dan naroka, pomeni kršitev pravice do izjave, če stranka pred njeno vložitvijo ni bila opozorjena na tako posledico.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059743
ODZ paragraf 417, 418. ZTLR člen 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem - dobrovernost graditelja
Novejša sodna praksa ne odstopa od stališča, da se od graditelja zahteva dobra vera, da gradi na svojem zemljišču, da torej ni vedel, da gradi na tujem svetu. Trditve tožeče stranke, da je pravni prednik gradil z dovoljenjem matere že same po sebi onemogočajo sklep, da je bil kot graditelj v dobri veri.
gradbena pogodba – napake na delu – ugovor znižanja kupnine
Če naročnik ne uveljavlja svojih pravic v roku iz 1. odstavka 635. člena OZ, je pravna posledica torej lahko, da ne more sam več aktivno uveljavljati svojih pravic. V vsakem primeru pa se še lahko brani zoper podjemnikov (gradbenikov) plačilni zahtevek z ugovorom znižanja kupnine in odškodninskim ugovorom.
vabilo na narok – nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo – vrnitev v prejšnje stanje – predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje
Predpostavka za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki (udeležencu postopka), zato napake pri vabljenju, za katero trdi, da jo je storilo prvo sodišče, predlagateljica ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva zoper odločbe tožene stranke, s katerimi je bil njegov ugovor zoper odločitev, da ne napreduje, zavrnjen, mu je tožena stranka v spornem obdobju utemeljeno izplačevala plačo na podlagi zadnje dokončne odločbe o napredovanju.
Ko je treba preprečiti, da bi kdo od pretendentov do zapuščine pri upravljanju ali razpolaganju z zapuščino oškodoval druge, je mogoče postaviti začasnega skrbnika zapuščine. Odreditev hrambe zapuščinskih stvari pa je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitev drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.
pravnomočnost – izpraznitveni zahtevek – pravica do posesti
Pravnomočna odločitev, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanja, vključuje tudi odločitev (z učinkom pravnomočnosti), da nima pravice do posesti.
odgovornost samostojnega podjetnika – prenos podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo - obveznosti nastale pred vpisom prenosa podjetja v register
Upnik lahko s tožbo zahteva, da mu (bivši) samostojni podjetnik, kot fizična oseba, izpolni obveznost, ki mu je nastala kot samostojnemu podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, če družba, ki se je ustanovila zaradi prenosa podjetnikovega premoženja in ki je tudi univerzalni pravni naslednik podjetnika, ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register.
jamčevalni zahtevki – pogodbeno dogovorjena garancija - notifikacija napake – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok - sodno uveljavljanje napak
Tožbo je torej treba vložiti v roku enega leta po notifikaciji napake ne glede na to, ali gre za zahtevek iz pogodbeno dogovorjene garancije ali za jamčevalni zahtevek na podlagi zakona. ZOR glede sodnega uveljavljanja pravic med jamčevalnimi in garancijskimi zahtevki ne razlikuje. Določilo 507. čl. ZOR določa, da pravice kupca nasproti prodajalcu iz garancije ugasnejo po enem letu od zahteve za odpravo napak, 1. odst. 616. ZOR pa določa, da naročnik, ki je prevzemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, po enem letu ne more več sodno uveljavljati svoje pravice. Namen takšne ureditve je, da prodajalec, podjemnik ali izvajalec gradbenih del ni v negotovosti glede dokončne ureditve razmerja.
ZDR člen 7, 73, 103. ZFPPIPP člen 245. OZ člen 3, 9, 9/2, 125, 125/3, 126.
vrnitev na delo - sprememba delodajalca - pogodba - prosto urejanje obligacijskih razmerij - in favorem laboratoris - sodno varstvo
Tožena stranka se je s sporazumom zavezala, da delavce, ki se bodo „prezaposlili“ iz tožene stranke v invalidsko podjetje, zaposli nazaj, če bi jim (zaradi stečaja) v invalidskem podjetju delovno razmerje prenehalo. Na podlagi tega sporazuma so delavci pridobili pravico do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki, tako da na njihov položaj (pravico) ne more vplivati kasnejši dogovor med toženo stranko in invalidskim podjetjem, da se zgoraj omenjeni sporazum razdre. Ta dogovor lahko vpliva le na pravice tistih delavcev, ki so se "prezaposlili" v invalidsko podjetje po njegovi sklenitvi.
zaznamba spora – izbris zaznambe spora – dopuščena revizija kot ovira za izbris zaznambe spora
Določbo 1. točke prvega odstavka 84. člena ZZK-1, po kateri se izbris zaznambe spora dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, postopek zaradi umika tožbe ali predloga ustavljen oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen, če proti tej odločbi ni bila vložena revizija, je treba razlagati na način, da je tudi postopek v zvezi z dopuščeno revizijo ovira za izbris zaznambe spora.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-8, 118, 118/1. ZZVZZ člen 80. ZPIZ-1 člen 156.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - pridobitno delo - sodna razveza - upokojitev - odškodnina
Če osebna zdravnica kot pooblaščena oseba ugotovi bolniški stalež „za nazaj“, potem zaradi pravne predvidljivosti delavcu ni mogoče očitati, da z opravljanjem pridobitnega dela pred podano oceno delazmožnosti zlorablja bolniški stalež in s tem krši svoje pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. V tem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
Za obdobje, ko je tožnik s pravnomočno odločbo pridobil status uživalca pokojnine, tožnik ne more zahtevati še priznanje delovnega razmerja, saj bi z vzpostavitvijo delovnega razmerja za navedeno obdobje sodišče poseglo v pravnomočno odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - materialna škoda – prevozni stroški – nagrada za postopek
Pri povrnitvi premoženjske škode - prevoznih stroškov, ki jih je imela stranka zaradi zdravljenja, je treba upoštevati računovodske standarde in ne Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.
ZDR člen 110, 110/2111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14, 339/1-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnika, da se je tožena stranka že pred podajo pisnega obvestila o nameravani odpovedi seznanila z razlogom za odpoved. Datum ugotovitve razloga za odpoved predstavlja odločilno dejstvo za presojo pravočasnosti in zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši (ali ga naroči), pač pa tudi tisti, ki ga kasneje odobri ali če je dejanje opravljeno v njegovo korist. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikom uveljavljanje sodnega varstva posesti precej oteženo, če ne celo onemogočeno, saj bi se vedno lahko našla tretja oseba, ki bi motilno dejanje priznala kot svoje in s tem izključila pasivno legitimacijo konkretnega toženca. Zato je treba vsakič presoditi vlogo tistih, ki pri motilnem dejanju sicer niso nujno neposredno aktivno sodelovali, pa so od njega imeli korist in se od samovoljnega ravnanja tudi niso ogradili, distancirali.
ZDR člen 57, 184, 184/1. OZ člen 131, 174, 179, 186. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Tožnik na dan, ko se je poškodoval pri delu, ni ravnal samoiniciativno, ampak je opravljal svoje delo oziroma je želel odstraniti motečo oviro pri delu. Za to pa ni imel na razpolago ustreznega orodja in o načinu opravljanja dela tudi ni bil ustrezno poučen. Za to bi morala poskrbeti drugotožena stranka (izvajalec dela na gradbišču) oziroma njen delavec kot vodja gradbišča. Glede na navedeno je za poškodbo podana krivdna odgovornost drugotožene stranke. Poleg tega pa odgovarja tudi prvotožena stranka (delodajalec tožnika), saj je bila dolžna zagotoviti delavcem varnost in zdravje pri delu, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine – vpis po uradni dolžnosti
Zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine se vpiše po uradni dolžnosti, če sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga lahko predlaga vsak pridobitelj posameznega dela stavbe. Ta vpis ima za posledico zgolj to, da sodna odločba, ki bo izdana v postopku vzpostavitve etažne lastnine, učinkuje tudi proti osebam, ki bi pridobile kakšno pravico na sporni parceli pred izdajo sodne odločbe v postopku vzpostavitve etažne lastnine.
obnova postopka - izvršilni naslov - pravnomočen sklep o izvršbi
Obnova postopka je dopustna samo v primeru, ko se v postopku izvršbe pridobi izvršilni naslov, to je v primeru, ko se začne postopek na podlagi verodostojne listine in pravnomočen sklep o izvršbi v naložitvenem delu predstavlja izvršilni naslov ter v primeru, kadar gre za pravnomočen sklep o izvršbi v postopku nasprotne izvršbe.