PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – UPRAVNI POSTOPEK – ČLOVEKOVE PRAVICE
VS4002315
EKČP člen 8. URS člen 36, 37. ZPomK-1 člen 6, 28, 29, 54, 54/2. ZPomK-1B člen 12, 12/2. ZUS-1 člen 42, 42/1. ZUP člen 37, 38, 38/2.
postopek pred Agencijo za varstvo konkurence - izločitev uradnih oseb iz vodenja in odločanja v postopku - seznanitev z nezakonito pridobljenimi dokazi - dvom v nepristranskost uradnih oseb - preiskava po ZPomK-1 - preiskava v skladu z zakonom - protiustavnost zakonskih določb - preiskava brez sodne odredbe - zahteva za oceno ustavnosti
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ureditev, ki Agenciji dovoljuje izvedbo preiskave brez predhodne sodne odločbe (prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1) v neskladju s 36. in 37. členom Ustave, zato je zakonodajalcu določilo rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti. Odločilo pa je, da se do njene odprave še naprej uporablja prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1. To v skladu z 41. točko obrazložitve Odločbe pomeni, da je v prvem stavku prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 tožena stranka imela in vse do odprave ugotovljene protiustavnosti še vedno ima zakonito podlago za opravljanje ustreznih preiskav.
Za postopek ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU, ki se je vodil proti tožnikoma, to pomeni, da dokazi, pridobljeni na podlagi sklepa o preiskavi v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1, niso nedovoljeni.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS0017200
OZ člen 125, 333. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - stvarne pravice - dogovor o skupni poti - obligacijski dogovor lastnikov nepremičnin - preklic dogovora - načelo relativnosti - upravni postopek - upravna odločba - lokacijsko dovoljenje
Dogovor o skupni dovozni poti do predvidenih treh novogradenj je bil pogoj za pridobitev skupne lokacijske dokumentacije in soglasja h gradnji s strani občine, za to dovozno pot pa sta tožnica in prva toženka odstopili vsaka enak del svojega zemljišča. Njun dogovor je tako postal sestavni del lokacijskih dovoljenj oziroma drugih upravnih aktov, potrebnih za gradnjo objektov. Ugotovljena vsebina v upravnem postopku doseženega dogovora in za potrebe gradenj določen status zemljišča (dovozna pot) namreč ne daje podlage za sklepanje o časovno ne določenem razmerju med strankama, pač pa ravno nasprotno omogoča (samo) tako razlago, da dogovor o skupni poti za dostop do novogradenj velja, dokler te gradnje stojijo oziroma dokler se okoliščine ne spremenijo tako, da je dostop do njih mogoč na drugačen način od dogovorjenega in določenega v upravnih aktih.
Čeprav stranki s tem stvarne pravice nista pridobili, pa njunega dogovora vendarle ni mogoče (enostavno) opredeliti v skladu z načelom relativnosti iz 125. člena OZ kot pogodbo, ki ustvarja zgolj pravice in obveznosti za pravdni stranki. Drugačno naravo ima (ravno) zato, ker je bil dosežen v upravnem postopku, njegova vsebina pa nato povzeta v lokacijsko dokumentacijo, s čimer je pravzaprav postal njen sestavni del. S tem je njun dogovor „presegel“ zgolj obligacijsko zavezo in postal zavezujoč tudi kot del upravne odločbe – lokacijskega dovoljenja. Bistvo odločbe pa vendarle ni v ureditvi razmerja prav te osebe, pač pa glede določene stvari.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPSto-2 člen 32, 32/7, 57, 57/1, 62. ZUP člen 9, 146.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – sklenitev pogodbe o dostopu do poštnega omrežja – izvajalec univerzalne storitve – izvajalec zamenljivih storitev – pravila stroke - zadržan sodni nadzor – kršitev načela zaslišanja – neizvedba dokazov
Neutemeljen je revizijski očitek kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1, ker naj se izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ne bi dalo preizkusiti. Sodišče prve stopnje je revidentki z uporabo drugega odstavka 71. člena ZUS-1 obrazloženo pojasnilo pravilnost in zakonitost posameznih pogodbenih določil iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe Agencije.
Očitek o zmotni uporabi materialnega prava glede posameznih pogodbenih določil iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe Agencije ni utemeljen. Ob tem Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da gre v obravnavani zadevi (npr. uporabljena metodologija izračuna cen dostopa do omrežja) dejansko za pravila stroke. V takšnih primerih ima zato sektorski regulator (torej Agencija), ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja, v dvomu odločilnejšo vlogo pri njihovi razlagi. Sodni nadzor nad tem, katera od več eventuelno možnih razlag je pravilna, pa je zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če nasprotna stran vzbudi upravičen dvom v pravilnost uporabljenih pravil. Tega dvoma pa tudi po presoji revizijskega sodišča revidentki v obravnavani zadevi ni uspelo izkazati.
pritožba – pravočasnost tožbe – osebno vročanje – napaka pri vročanju – podpis vročilnice – dejanska seznanitev z dokumentom - ugoditev pritožbi
Če vročilnice, s katero se vroča odločba, izdana v upravnem postopku, ne podpiše stranka, na katero se odločba nanaša, in če vročitev ni opravljena po določbah 87. ali 89. člena ZUP, ni mogoče šteti, da je bila odločba vročena stranki.
ZUP člen 44, 143, 143/6, 229, 229/1, 235, 235/5. ZUS-1 člen 25, 25/3, 83, 83/2-2. ZOdvT člen 25, 25/3. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 201, 201/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2.
dovoljena revizija - carine - solidarni carinski dolžnik - pravni interes za pritožbo - stranke postopka - stranski udeleženec - povrnitev stroškov upravnega spora - pomembno pravno vprašanje
Če se pravni učinki izdane odločbe raztezajo tudi na tretjo osebo, ki v postopku pred organom prve stopnje ni sodelovala, je treba (ob izpolnjevanju nadaljnjih pogojev, navedenih v 16. točki obrazložitve tega sklepa) tudi tej osebi zagotoviti pravico do pritožbe.
Kakšne pravice oziroma pravne koristi ima oseba, je določeno v materialnem predpisu, v obravnavanem primeru CZS, ki v tretjem odstavku 201. člena določa, da je carinski dolžnik deklarant in v primeru posrednega zastopanja tudi oseba, za račun katere je bila izdelana carinska deklaracija, v tem primeru revident.
pritožba – vrnitev v prejšnje stanje – pravni interes za pritožbo
Z odločitvijo Vrhovnega sodišča, da je bila tožba v upravnem sporu vložena pravočasno, je odpadla potreba in s tem pritožnikov pravni interes za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje v isti zadevi, saj si svojega pravnega položaja z odločitvijo o obravnavani pritožbi ne bi mogel še izboljšati.
ZDavP-2 člen 143, 145, 145/2-9, 151, 157, 157/5. ZUS-1 člen 52. ZST-1 člen 12, 37.
dovoljena revizija - davčna izvršba – tožbene novote – izvršilni naslov – ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo revidentovih tožbenih navedb in tožbi priloženih listin, saj se te kot tožbene novote nanašajo na izvršilni naslov, to je odločbo o dohodnini, ki pa je glede na izrecno določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 293, 293/3.
nadzor prirejanja iger na srečo – odlog izvršbe – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme je na revidentu.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavila. Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotno sodne prakse prvostopenjskega sodišča mora revident izkazati glede vprašanja, ki je pomembno za odločitev v zadevi.
Zatrjevane zelo hude posledice niso posledice odločitve, izpodbijane v tem upravnem sporu v zvezi z odlogom izvršbe, temveč izhajajo iz izvršilnega naslova, zato revidentka z njimi ne more izkazati izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije.
ZPDPD člen 1, 1/1, 1/2. ZUP člen 101, 101/2. ZUS-1 člen 42, 42/1, 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 11, 11-1.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - pravočasnost pritožbe v upravnem postopku - iztek prekluzivnega procesnega roka - praznik, ki ni dela prost dan - že rešeno pravno vprašanje - neizkazanost zelo hudih posledic - zavrženje revizije - združitev postopka
Ker gre pri obravnavanih revizijah za povsem enako vprašanje, o katerem je bilo vsebinsko že odločeno, in ker sta isti tudi stranki spora, ki sta bili z odločitvijo že seznanjeni, pa čeprav šele po vložitvi obravnavanih revizij, Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena ZPP – ocenjuje, da vsebinsko odločanje o povsem enakem vprašanju ni več potrebno. Ponovno odločanje o že rešenem vprašanju namreč ne bi pomenilo odločanja o pravnem vprašanju, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Ker odločitev o postavljenem vprašanju ni več objektivno pomembna z vidika pravnega reda kot celote, in ker je s seznanitvijo z odločitvijo v identični zadevi odpadel tudi individualni interes revidenta za ponovno vsebinsko odločanje, Vrhovno sodišče zaključuje, da vprašanje, ki ga v obravnavanih revizijah izpostavlja revident, ni več pomembno pravno vprašanje. Pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
ZPDPD člen 1, 1/1, 1/2. ZUP člen 101, 101/2. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – pravočasnost pritožbe v upravnem postopku – iztek prekluzivnega procesnega roka – praznik, ki ni dela prost dan – dan Rudolfa Maistra – pravna praznina – jezikovna razlaga - namenska razlaga
Namen drugega odstavka 101. člena ZUP je izključno v tem, da se na dan, ko upravni organ ne dela, in torej tudi stranke pri organu ne morejo opravljati procesnih aktivnosti, roki za opravo posameznih dejanj v postopku ne morejo izteči.
Če je zadnji dan roka nedelja, praznik (ki je hkrati tudi dela prost dan) ali dela prost dan, posebna presoja o tem, ali organ dela ali ne, ni potrebna, saj zakon izhaja iz domneve, da gre za dni, ko se običajno ne dela, zato se roki na te dni v nobenem primeru ne morejo izteči, tudi če bi posamezen upravni organ na takšen dan delal. Kadar pa gre za dan, ko se običajno dela (kakršen je tudi dan Rudolfa Maistra), pa je pri odločitvi, ali gre za dan, ki povzroči, da se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika, bistveno, ali ta dan upravni organ dela ali ne.
VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4002234
ZUS-1 člen 32. ZPomk-1 člen 15, 16. ZUP člen 43.
varstvo konkurence - priznanje položaja stranskega udeleženca - postopek pred Agencijo za varstvo konkurence - pravni interes - ekonomski interes - začasna odredba
Interes tožnic za ohranitev pogodbenega razmerja s ciljno družbo ne predstavlja pravnega interesa, ki se zahteva za priznanje statusa stranskega udeleženca. Zatrjevani interes po ohranitvi poslovnega sodelovanja namreč ni oprt na zakon ali drug predpis, temveč zgolj na medsebojno, obligacijsko-pravno pogodbeno razmerje. S tem pa zatrjevani interes ne more predstavljati relevantnega pravnega interesa, temveč le obliko ekonomskega interesa za ohranitev že vzpostavljenega pogodbenega razmerja s ciljno družbo, ki tožnicam zagotavlja odkup surovega mleka pod zanje (zatrjevano) ugodnimi oziroma realnimi pogoji odkupa.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da izkazovanje zgolj dejanskega (ekonomskega) interesa, ni dovolj za priznanje položaja stranskega udeleženca v tujem postopku pred Agencijo, saj dejanskega interesa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati.
ZUS-1 člen 92. ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 39, 41, 68, 77, 125, 135. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDS-1 člen 3, 12, 49.
odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – dovoljena revizija – vrednostni kriterij – ugovor retroaktivne uporabe zakona – ugotavljanje davčne osnove z oceno - dokazni standard – dokazno breme – zaslišanje
Institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, je bil v slovenski pravni red vključen s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1 (odmera davka v posebnih primerih), ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz 39. člena ZDavP, 113. člena ZDavP-1 in druge alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.
Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira samo premoženje, odločilno je, ali je revident z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, torej pred letom 2005, dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, pa je na revidentu.
V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani, v konkretnem primeru torej obdobja, ki je predmet inšpekcijskega postopka.
Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih, ki je določeno v 5. členu ZDavP-2. Cilj cenitve je, da se čim bolj približa dejstvom, ki so za predmet obdavčitve in odmero davka pomembna. S cenitvijo je treba doseči približen rezultat, za katerega se domneva, da je pravilen in da je najbližje resnici, kar vse je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t. i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Na podlagi izsledkov preiskave se namreč sprejme odločitev o uvedbi postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Pri pridobivanju podatkov davčni organ torej ni omejen na že začete davčne postopke.
UPRAVNI POSTOPEK – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODVETNIŠTVO
VS4002198
ZTFI člen 488, 488a. ZUP člen 82. ZOdv člen 10.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - pravica do pridobivanja informacij in pregledov dokumentov – varovanje zaupnih informacij – upravičenci – pooblaščenec stranke - odvetnik
Bistvo spora je razlaga pravice do pridobivanja informacij in pregleda dokumentov v okviru postopkov, ki se na podlagi ZTFI vodijo pred Agencijo. Dilema je, kdo poleg strank postopka je v določenih primerih še lahko upravičen do pregleda dokumentov in obvestila o poteku relevantnega postopka. Vrhovno sodišče zaradi jasnosti obsega pravice do pridobivanja informacij že uvodoma izpostavlja, da je vlogo odvetnika kot strankinega pooblaščenca treba striktno presojati z vidika potrebe po varstvu pravne koristi oseb (strank), ki jih odvetnik zastopa. Zato je materialnopravno napačno tožbeno izhodišče, da je določba 10. člena ZOdv samostojna materialno-pravna podlaga za „generalno“ pridobivanje osebnih podatkov pri opravljanju odvetniškega poklica, saj je tudi ta določba strogo omejena na pridobivanje relevantnih osebnih podatkov, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
Iz določbe 488. člena ZTFI izhaja, da je Agencija v okviru svojih pooblastil dolžna varovati zaupne informacije. Vendar pa je Agencija v postopkih odločanja v posamičnih zadevah izrecno vezana na (subsidiarno) uporabo ZUP, kar pomeni, da mora Agencija v primeru, če zainteresirana oseba utemeljeno zatrjuje svojo pravno korist od pregleda konkretizirano opredeljenih upravnih dokumentov, tovrstno vlogo obravnavati po določbi 82. člen ZUP. Zato je zmotna interpretacija 488. člena ZTFI kot določbe lex specialis, ki izključuje uporabo 82. člena ZUP, saj je v drugem odstavku 488. člena ZTFI izrecno določeno, da se zaupnih informacij ne sme razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih, določenih z zakonom.
podaljšanje obratovalnega časa - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni podano
Ker je vsebina obravnavane zadeve vprašanje priznanja položaja stranskega udeleženca revidentu v zadevi podaljšanja obratovalnega časa gostinskega lokala, odločitev ni odvisna od odgovora na vprašanje, ki ga izpostavlja revident („glede razmerja med pravnim aktom občinskega upravnega organa in pravnim aktom državnega organa (Upravno enoto)“), to pa tudi sicer ni navedeno natančno in konkretno, temveč le splošno, brez obrazložitve, zakaj je odločitev o tem (sicer splošnem) vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZUS-1 člen 28, 28/1. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. Uredba o upravnem poslovanju člen 172, 172/9, 172/10.
pravočasnost tožbe – fikcija vročitve – sporočilo o prispelem pismu
Obvestilo o prispelem pismu, ki se nahaja v upravnih spisih, ima na hrbtni strani natisnjeno opozorilo, da če prejemnik pisma ne bo prevzel v 15 dneh, se po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem poteka tega roka. To obvestilo je tudi sicer po vsebini in obliki skladno z devetim in desetim odstavkom 172. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki določata njegovo obliko in vsebino (kot dela ovojnice za osebno vročanje). Zato tožnikov ugovor nepravilne vročitve ni utemeljen.
UPRAVNI SPOR – UPRAVNI POSTOPEK – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014106
ZUP člen 293, 293/3. ZUS-1 člen 83, 83/4.
pravni interes – odlog upravne izvršbe – pogoji za odlog upravne izvršbe – pravnomočna odločitev o pravnem sredstvu
Za odlog upravne izvršbe je treba izkazati izpolnjenost dveh pogojev: vloženo pravno sredstvo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov ter izkazan verjeten nastanek nepopravljive škode. Ko je o pravnem sredstvu odločeno, ni več pravnega interesa za presojo zakonitosti zavrnitev predloga za odlog upravne izvršbe
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36/, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
pravočasnost tožbe – fikcija vročitve – sporočilo o prispelem pismu
Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo puščeno sporočilo, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčniku naslovnika.
dovoljena revizija – denacionalizacija - ničnost odločbe – odločba, izdana brez zahteve stranke – upravičeni predlagatelji za izrek ničnosti odločbe
Tudi revidentka, ki je imela v postopku izdaje delne odločbe o denacionalizaciji položaj zavezanke, lahko uveljavlja ničnost odločbe iz razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
URS člen 25. ZUS-1 člen 2, 2/2, 2/3, 28, 28/2, 28/3, 36, 36/1-2, 36/1-7. ZSPOZ člen 7, 12, 12/8, 15a, 15b. ZUP člen 1, 3, 179, 180a, 180a/3, 225, 225/5, 232.
odškodnina žrtvam vojnega in povojnega nasilja - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - tožba zaradi molka organa - prezgodaj vložena tožba - dokončen upravni akt - enostopenjski postopek o glavni stvari - dvostopenjski postopek izdaje potrdila - splošna pravila ZUP
ZSPOZ (kot področni zakon) v osmem odstavku 12. člena sicer izključuje pritožbo zoper odločbo tožene stranke o višini odškodnine, kar pa po presoji Vrhovnega sodišča še ne pomeni, da je pritožba izključena tudi v primeru, kakršen je obravnavani. ZSPOZ namreč posebnih (izrecnih) določb glede izdaje potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti nima, zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi treba uporabiti določbe ZUP, ki predvidevajo pritožbo zoper zavrnitev zahteve za izdajo potrdila.
Obnova postopka po ZUP ni dovoljena zaradi pomanjkljivo ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja ali pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava, če pa gre za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, pa je dovoljena le zaradi varovanja pravic ali pravnih koristi osebe, ki v prvotnem postopku ni sodelovala kot stranka. To pa pomeni, da je dovoljena le v obsegu, kolikor bi se z odločbo (v tem primeru z gradbenim dovoljenjem) posegalo v z zakonom določene pravice take osebe ali pa v njene pravne koristi, to je neposredno, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.