ZOR člen 66, 66/1, 66/3, 451, 451/1. ZPP (1977) člen 2.
napake volje - navidezna darilna pogodba - razveljavitev pogodbe - pravni učinek navidezne pogodbe proti tretji pošteni osebi - sklepčnost tožbe - meje tožbenega zahtevka
Ker je tožnica sama že v tožbi zatrjevala, da je bila darilna pogodba navidezna, taka pogodba pa po določbi prvega odstavka 66. člena ZOR med pogodbenima strankama nima učinka, tožbeni zahtevek za razveljavitev navidezne, med pogodbenima strankama neučinkujoče pogodbe, ne more biti utemeljen. Tožba je bila torej nesklepčna, ker utemeljenost tožbenega zahtevka ni izhajala iz dejstev, ki so bila v njej navedena.
revizija - dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
V obravnavani zadevi se tožbeni zahtevek glasi na sklenitev prodajne pogodbe za garsoniero za ceno 379.730,00 SIT. Mogoče bi bilo, da bi tožnik s tem zneskom določil vrednost spornega predmeta. Ni pa to nujno. Tožnik ima možnost oceniti svoj interes tudi z drugačnim zneskom. Tako je tožnik storil in izrečno v tožbi in vseh nadaljnjih vlogah navedel kot vrednost spornega predmeta 75.000,00 SIT. Tožena stranka temu ni ugovarjala. Sodišče ni opravilo postopka po 3. odst. 40.čl. ZPP in je sprejelo vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi.
ZOR člen 279, 279/1, 279/2. ZPP (1977) člen 2, 2/1.
odločanje v mejah postavljenega zahtevka - zamudne obresti - obrestne obresti - kapitaliziranje obresti (pripis obresti h glavnici)
Pripis zamudnih obresti glavnici, brez ustrezne podlage v tožbenem zahtevku, ni v skladu s prepovedjo obrestovanja obresti (1. in 2. odst. 279.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). V tem obsegu, kolikor je prisodilo zamudne obresti od pripisanih obresti, je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek.
služnostna pravica - stvarna služnost - pridobitev služnosti s priposestvovanjem - sprememba kulture gospodujočega zemljišča - širitev služnosti
Ni sprejemljivo apriorno stališče, da sprememba kmetijske kulture gospodujočega zemljišča - travnik v vinograd že sama ob sebi pomeni širitev služnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS03861
ZOR člen 66. ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12/2, 201. ZTLR člen 20, 20/1, 33, 61, 61/2, 64, 64/1.URS člen 33, 68, 68/1.UZS68 člen I.UZIU člen 9, 9/1.UZITUL člen 16.
napake volje - navidezna pogodba - ničnost kot predhodno vprašanje - enotno sosporništvo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - tujec (državljan bivše SFRJ) - kupoprodajna pogodba, sklenjena pred osamosvojitvijo RS
Kadar se s tožbo uveljavlja zahtevek, samostojno ali skupno z zahtevkom za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, mora za ugotovitev ničnosti dejanski kupec tožiti tako prodajalca kakor tudi navideznega kupca, ker sicer ni tožena prava stranka (201. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP). V vsem tem ima sodišče prav. Ne pa tudi v svojem načelnem stališču, da o tem vprašanju ni mogoče odločiti kot o predhodnem le ob udeležbi sedanjih pravdnih strank. Ko namreč zakon določa, da kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno (prvi odstavek 12. člena ZPP). Zakon torej ne omejuje ugotavljanja pravice ali pravnega razmerja le na relaciji pravdnih strank in tako ne preprečuje, gledano na tu obravnavano zadevo, da bi se odločalo o pravici, ki se tiče tudi tretje osebe. Seveda pa ima takšna odločitev pravne učinke le v pravdi, v kateri je bila sprejeta (drugi odstavek 12. člena ZPP). Zato določb o enotnem sosporništvu (201. člen ZPP) ter z njimi povezanega vprašanja udeležbe vseh sospornikov v pravdi ni mogoče postavljati kot pogoj za reševanje predhodnega vprašanja.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla (prvi odstavek 20. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur. list SFRJ, št. 6/80 in 36/90 - ZTLR) se ne zgodi "na enkrat", z eno potezo, uno actu, marveč gre za večstopenjsko dogajanje. Dokler ni pravica definitivno pridobljena z vpisom v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR), je mogoče govoriti, kot se izraža teorija, o pričakovalni pravici oziroma pravicah v posameznih fazah pridobivanja lastninske pravice (sama sklenitev posla, včasih pravno pomembna izročitev nepremičnine, zemljiškoknjižni predlog). Te "fazne" pravice, bodisi obligacijske bodisi stvarnopravne narave, pa uživajo različno močno pravno varstvo in seveda tudi upravičenja (na primer ustanovitev in pridobitev pogodbene hipoteke na "drug ustrezen način" - drugi odstavek 61. člena in prvi odstavek 64. člena ZTLR; večina prometa s stanovanji v blokih je pri nas potekala brez vpisa v zemljiško knjigo ipd.). Eno takšnih upravičenj je tudi pravica kupca, da izposluje sklepno dejanje - pridobitev lastninske pravice z vpisom prenosa le-te nase v zemljiški knjigi. V opisane pravice, pridobljene pred uveljavitvijo ustave in ustavnega zakona za njeno izvedbo pa tudi pred uveljavitvijo ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I - UZITUL, katerega 16. člen ureja le lastninsko in druge stvarne pravice na nepremičnini), vsi našteti akti niso posegli, jih niso izničili in tako tudi ne onemogočili, da bi na podlagi teh pravic upravičenci pridobili lastninsko pravico, če so seveda podani pogoji za to po predpisih, ki so veljali poprej.
pobotanje terjatev - uveljavljanje v pobot terjatve iz pravnomočno nedokončanega pravdnega postopka
Zakon o obligacijskih razmerjih namreč določa v 336. členu, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Iz teh, res da skopo opredeljenih splošnih pogojev za pobot, je mogoče sklepati (v čemer sta si teorija in sodna praksa edini), da je mogoče pobotanje opraviti s terjatvijo, če je ta natančno ugotovljena. Da pa je natančno ugotovljena, nikakor ni mogoče trditi za terjatev, ki je predmet drugega pravdnega postopka, ki še ni pravnomočno končan, ko je torej terjatev še vedno sporna. Ko je tako sodišče prve stopnje ugotovilo, da zadeva P (prej P), v kateri nastopata pravdni stranki v zamenjanih položajih, še ni pravnomočno končana, je pravilno ravnalo, da pobotanja ni izvedlo.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - obstoj subjektivnega elementa dejanskega stanu - vračilo posojila pred zapadlostjo
Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj po 125. členu ZPPSL je odločilno, da subjektivni element izpodbijanja že obstoji ob izvršitvi izpodbojnega dejanja. Če takrat ne obstoji, izpodbojnemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZSR v 19. členu določa, da imetnik stanovanjske pravice, ki trajno neha uporabljati stanovanje, izgubi stanovanjsko pravico. Torej imetnik stanovanjske pravice to pravico izgubi tudi pred pretekom šestmesečnega roka, če stanodajalec dokaže, da se je imetnik stanovanjske pravice izselil iz stanovanja z namenom trajno prenehati uporabljati stanovanje.
ZPPSL člen 125, 125/4-1.ZOR člen 1021, 1021/1, 1022, 1022/1.
nakazilo - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - subjektivni element dejanskega stanu - neobičajno plačilo - sprejem nakazila
Neobičajnost plačila je predpostavka obstoja subjektivnega dejanskega stanja izpodbojnosti in ne objektivnega, in sicer ne glede na to, kdaj v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka je do njega prišlo.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - pravica ožjih družinskih članov do denarne odškodnine
Po teoriji o adekvatni vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice. V poštev pridejo samo posledice, ki niso čisto zunaj tega, kar se po življenjski izkušnji šteje kot možna posledica kakšnega dogodka. Če je v danih okoliščinah posledica nekaj izrednega, tedaj taka posledica ni adekvatna in zato tudi ne pravno odločilna.
Pravilnik o ocenjevanju zdravstvene sposobnosti za vojaško službo člen 10, 11. Pravila službe v slovenski vojski točka 227. ZOR člen 154.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - nevarna dejavnost - odgovornost države - služenje vojaškega roka - škoda nastala pri športni aktivnosti - pravila igre - izvajanje nadzora
Šteje se, da tisti, ki se udeleži športne igre privoli v morebitno škodo, ki mu utegne nastati ob tej športni aktivnosti, vendar le, če se aktivnost odvija v okviru postavljenih pravil. V tem primeru je izključena nedopustnost ravnanja in s tem odškodninska obveznost. Kadar pa je udeležba pri športni igri obvezna, ni mogoče izkjučiti nedopustnosti ravnanja zaradi privolitve oškodovanca.
Iz obrazložitve sodb sodišč prve in druge stopnje izhaja, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, da bi naj bila razporeditev k igranju košarke v nasprotju z oceno njegove zdravstvene sposobnosti. Zato ni podlage za ugotovitev, da je tožena stranka s tem, ko je od tožnika zahtevala udeležbo pri športnih aktivnostih, ravnala nedopustno.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je igra košarke potekala v skladu s pravili igre. Zato je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo, da odsotnost dežurnega čete ni mogla biti v vzročni zvezi z nastankom tožnikove poškodbe. Kljub temu, da tožena stranka ni nadzirala vojakov pri igranju košarke, niso izpolnjeni pogoji za njeno odškodninsko obveznost.
izpodbojna pogodba - kdaj je pogodba izpodbojna - napake volje - bistvena zmota - tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe
Na trditev tožene stranke, da pogodbe o odkupu opreme ne bi sklenila, če bi vedela, da teče za lokal denacionalizacijski zahtevek, in ponovljeno v reviziji in zdaj prvič opredeljeno kot ravnanje v bistveni zmoti (61. člen ZOR), je potrebno odgovoriti, da je sicer res mogoče uveljavljati zmoto kot razlog izpodbojnosti pogodbe (111. člen ZOR). Vendar, kadar gre za sodno uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe, je potrebno to storiti s tožbo (arg. iz prvega odstavka 112. člena in 117. člena ZOR). Tožena stranka takšnega zahtevka s tožbo ni postavila. Zato nižji sodišči upravičeno nista šteli toženkinih trditev, ki so merile na izpodbojnost pogodbe zaradi zmote, kot pravno pomembnih.
razmerja med družbo in družbeniki - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - zahtevek za vračilo posojila v stečajnem postopku
Družbeniki morajo zagotavljati družbi lasten kapital in ga ohranjati. Če je družba zašla v slab ekonomski in finančni položaj, je še posebej pomembno, da dobi svež lasten kapital. Stvar družbenika je, da kot dober gospodarstvenik ustrezno ukrepa. Posojila svežega lastnega kapitala ne morejo nadomestiti.
objavljanje podatkov in sporočil družbe - način objave - sklic skupščine - ničnost sklepa skupščine - uveljavljanje ničnosti - aktivna legitimacija delničarja
Člen 186 ZGD pove, v katerem glasilu je treba objaviti tiste podatke in sporočila, za katere je res uprava družbe upravičena presoditi, ali so pomembni za delničarje. Uprava družbe pa ni upravičena presojati, ali so pomembna za delničarje tista sporočila oziroma podatki, za katere zakon ali akt družbe določata dolžnost objave.
Po 2. odst. 360. člena ZGD lahko uveljavlja ničnost (tudi) vsak delničar, ne glede na število delnic.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS03838
ZOR člen 62, 111.ZZZDR člen 84. ZTLR člen 22, 23, 23/1.
darilna pogodba - preklic darila - napake volje - zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi - izpodbojnost darilne pogodbe - izvenzakonska skupnost - delitev skupnega premoženja - pomešanje stvari
ZTLR v 1. odstavku 23. člena določa, da če so stvari, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojene ali pomešane, da se ne dajo več ločiti brez znatne škode ali brez nesorazmernih stroškov, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi ali pomešanju. Ker pa je prizidek v skupni lastnini pravdnih strank, se lahko njun prispevek iz posebnega premoženja - vsak je prispeval 1/2 gradbene parcele - le vračuna v njun delež na skupnem premoženju. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, da tožnica ne more zahtevati vrnitve darila ne da bi obenem zahtevala tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja po 58. in naslednjih členih ZZZDR.
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti - pravična odškodnina - namen odškodnine in pomen prizadete dobrine - povrnitev bodoče škode - individualizacija škode
Po določilu prvega odstavka 200. člena ZOR dosodi sodišče za negmotno škodo, med drugim za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine, za strah, za skaženost in podobno, pravično denarno odškodnino, če to opravičujejo okoliščine primera, kot so zlasti stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje. Pri odločanju o zahtevkih pa upošteva pomen prizadetih dobrin in namen odškodnin za povzročeno škodo ter mora paziti, da ne bi šlo na roke težnjam, ki niso združljive z naravo in družbenim namenom odškodnin. Odškodnina pa se prizna tudi za bodočo negmotno škodo, če je po normalnem teku stvari gotovo, da bo nastajala tudi v bodočnosti (203. člen ZOR). Glede na taka določila se lahko in morajo odškodnine individualizirati, hkrati pa je potrebno pri odmerah odškodnin upoštevati tudi razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje vključno z objektivnimi danostmi, ki vladajo v določeni družbeni sredini, ki je relevantna za obravnavanje vsakega posameznega odškodninskega razmerja.
dohodnina - davek od dohodkov iz premoženja - upravni postopek - obnova postopka - odločanje o obnovi postopka
Razlog za obnovo postopka po 1. točki 249. člena ZUP je, če se izve za novo dejstvo, ki je verjetno izkazano, da je tožeča stranka kot honorar za avtorska dela fotografiranja prejela v tujini na bančni račun določen denarni znesek v tuji valuti, pa tega zneska v prejšnjem postopku ni prijavila v napovedi za odmero dohodnine.
ZPP (1977) člen 200, 201, 382, 382/1, 400, 400/1.ZOR člen 178.
revizija - dovoljenost revizije - sosporniki - navadno sosporništvo - povzročitev negmotne škode - odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - denarna odškodnina
Toženi stranki v tej pravdni zadevi nista enotna (201. člen ZPP) ampak le navadna (200. člen ZPP) sospornika. Zato je vsaka od njih samostojna stranka, dejanja ali opustitve ene od njih pa ne koristijo in ne škodujejo drugi. Ob dejstvu, da se z revizijo izrecno izpodbijana tretja alinea I. točke izreka drugostopne odločbe, nanaša izključno na prvotoženo stranko, in upoštevanju materialno in procesnopravnih upravičenj, ki jih imajo v postopku navadni sosporniki, revizija drugotožene stranke v tem delu ni dovoljena. Upoštevanje tistega dela revizijskih trditev, ki se nanašajo na odločitev iz tretje alinee I. točke izreka drugostopne odločbe, pri odločitvi sodišča druge stopnje, ki se glede škode, ki je nastala četrtotožniku zaradi lastnih v prometni nesreči zadobljenih poškodb, nanaša na drugotoženo stranko (četrta alinea I. točke izreka odločbe), pa tudi ni mogoče, saj je bila v tem delu odločitev sodišča prve stopnje razveljavljena, zaradi česar v tem delu postopek sploh še ni pravnomočno končan (1. odstavek 382. in 1. odstavek 400. člena ZPP). V tem delu je zato revizijsko sodišče revizijo zavrglo (392. člen ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS03782
ZPP (1977) člen 400, 400/1.ZOR člen 172, 172/1. ZKP (1977) člen 493, 501, 501/3.
revizija - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o pravdnih stroških - povzročitev škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku
Tožbenemu zahtevku je lahko ugodeno le tedaj, kadar izhajajo pravne posledice, ki jih tožnik oblikuje v tožbenem zahtevku, iz uveljavljene tožbene podlage, ki se je v postopku tudi potrdila (kot pravno odločilno dejansko stanje). V tem primeru, kot sta to pravilno zaključili že sodišči druge in prve stopnje, med postopkom ugotovljeno dejansko stanje ni utemeljevalo postavljenega zahtevka v nobenem predpisu: ne v določbah zakona o obligacijskih razmerjih (172. člen), ne v določbah 248. člena tedaj veljavne ustave SRS v zvezi z določbami zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SRS ter o republiških upravnih organih in ne v določbah tedaj veljavnega zakona o kazenskem postopku (493. in naslednji, posebno tretji odstavek 501. člena in dr.). Iz ugotovljenih ugotovitev namreč izhaja pravno zanesljiv zaključek, da tožnik ni bil v nikakršnem razmerju s prvo toženo stranko, zaradi katerega bi lahko od nje zahteval plačilo spornega zneska, niti ni dokazal, da bi mu povzročila škodo ali da bi bil oškodovanec v odprtem kazenskem postopku.