Odgovor na tožbo je pisna vloga v smislu 105. člena ZPP, ki jo mora tožena stranka izročiti neposredno sodišču v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, ne pa neposredno tožniku. Ker je toženec odgovor na tožbo nepravilno vročil direktno tožniku, ne pa tudi sodišču, se šteje, da ni odgovoril na tožbo, zato je bila, ob siceršnjem izpolnjevanju ostalih pogojev iz 318. člena ZPP, zakonito izdana zamudna sodba.
ZOR člen 142, 902, 902/3, 902/4, 142, 902, 902/3, 902/4.
splošni in posebni zavarovalni pogoji - izročitev pogojev sklenitelju zavarovanja
Za zavarovalno pogodbo veljajo specialna določila o tem, kdaj splošni in posebni zavarovalni pogoji veljajo kot sestavni del pogodbe in vežejo stranke. Pravila po 902.čl. ZOR so strožja od splošnih pravil po 142.čl. ZOR, kar je sodišče prve stopnje pri odločanju o tej zadevi prezrlo. Na polici torej mora biti ugotovljeno, da so bili točno določeni zavarovalni pogoji oziroma njihovo besedilo izročeni sklenitelju zavarovanja. Šele v takem primeru je zagotovljeno, da je sklenitelj zavarovanja seznanjen z vsemi splošnimi in posebnimi pogoji, pod katerimi je sklenil zavarovalno razmerje.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - zastaranje zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine - sklenitev prodajne pogodbe - sklenitelj pogodbe - pravno nasledstvo stranke - aktivna legitimacija - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - zakonita in dobroverna posest - uveljavljanje lastninske pravice - prevzem posesti - izostanek trditvene podlage tožbe - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage - izpovedbe prič - posredna posest - nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - dobrovernost - potek priposestvovalne dobe - redno priposestvovanje
Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da uveljavlja tožeča stranka pridobitev lastninske pravice z rednim priposestvovanjem in da je rok za priposestvovanje že potekel, kar pa seveda ne pomeni, da je navajala vsa dejstva, na podlagi katerih bi bil mogoč sklep, da je nepremičnino priposestvovala (posest, dobrovernost in zakonitost posesti, začetek teka priposestvovalne dobe, čas, ko je nepremičnina priposestvovana). Ker iz dejstev, ki jih je navajala tožeča stranka v tožbi, ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom, je tožba tožeče stranke nesklepčna.
Pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem uveljavlja lahko le posestnik (neposredni, posredni). Tožeča stranka je postavila zgolj trditev, da je nepremičnine vzela v posest, ne da bi navajala dejstva, na podlagi katerih bi to trditev pojasnila. Tožena stranka pa je tej trditvi tožeče stranke v vsem postopku ugovarjala. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti potrebne trditvene podlage tožbe, zato je sodišče prve stopnje brez ustrezne trditvene podlage tožeče stranke ugotovilo posredno posest tožeče stranke kar na podlagi izpovedb prič. Prav pa ima tudi tožena stranka, da bi morala tožeča stranka za vsako parcelo posebej trditi in seveda dokazati, da je bila njen posestnik. Parcele, ki so predmet te pravde, so namreč po svoji kulturi njive, travniki, pašnik in stavbišče, zato bi, kot pravilno opozarja tožena stranka, morala tožeča stranka za vsako izmed njih navajati dejstva, na podlagi katerih bi bil mogoč sklep, da jih je imela v posesti. Tako pa ni ravnala, kar le dodatno potrjuje sklep o tem, da je njena tožba nesklepčna. Zato je sodišče druge stopnje po pooblastilu 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v obsodilnem delu spremenilo tako, da je zaradi nesklepčnosti tožbeni zahtevek v obsodilnem delu zavrnilo, in to v razmerju do vseh treh tožencev, ki so v tej pravdi enotni sosporniki (196. člen ZPP).
ZIZ člen 44a, 51, 229, 239, 44a, 51, 229, 239. SPZ člen 34, 34.
pomoč policije pri opravi izvršilnih dejanj - izvršitev začasne odredbe s postavitvijo izvedenca - ponovno motenje posesti
Sodišče pri izvrševanju začasne odredbe tožniku ne more zagotoviti pomoči policije, temveč je do takšne pomoči v skladu z 51. členom ZIZ upravičen samo izvršitelj.
motenje posesti - pasivna legitimacija - naročilo motitvenega ravnanja - dopustna samopomoč - protipraven poseg v obstoječe dejansko stanje - posredni posestnik
Za tožbo zaradi motenja posesti je pasivno legitimiran tudi tisti, ki je naročil motitveno dejanje.
Dejanje toženke, ki je na podjetju E. naročila odklop električne energije v stanovanju, ki ga ima v posesti tožeča stranka, je samovoljen poseg v obstoječe dejansko stanje, izven okvirov dovoljene samopomoči, ter zato predstavlja protipraven poseg.
Po določbah 2. odstavka 24. člena, 31. člena in 2. odstavka 33. člena SPZ ima posestno varstvo tudi posredni posestnik in s tem pravico do samopomoči, če neposredni posestnik zlorabi zaupanje posrednega posestnika, kot ta povzema dejanja, ki presegajo meje pravne osnove njegove neposredne posesti, vendar mora samopomoč ustrezati kriterijem iz 31. člena SPZ, da jo je mogoče označiti kot dopustno samopomoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK02446
ZZZDR člen 59, 59/2, 59, 59/2. ZOR člen 210, 210. ZPP člen 2, 2.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev deleža - prispevki - predpostavke za identiteto tožbenega zahtevka - neupravičena obogatitev
Iz dejanske podlage tožbe izhaja, da je tožnik svoj zahtevek utemeljeval na določbah ZZZDR o pridobitvi skupnega premoženja. Tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je določeno premoženje, ki je bilo kupljeno v teku trajanja zakonske zveze, last tožnika v večjem deležu, vsebuje tudi zahtevek, da je lastnik v manjšem deležu od zahtevanega, zato je v okviru tako postavljenega zahtevka sodišče dolžno presoditi, ali ni zahtevek vsaj delno utemeljen. Po mnenju pritožbenega sodišča je že v okviru postavljenega tožbenega zahtevka mogoče odločiti o po obsegu manjšem predmetu spora, torej da tožnik ni lastnik stanovanja do 95/100, ampak je lastnik v manjšem deležu, saj je še vedno podana identiteta spornega predmeta. Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča že v okviru postavljenega podrejenega tožbenega zahtevka mogoče odločiti o le po obsegu manjšem predmetu spora, torej da tožnik ni lastnik stanovanja do 95/100, ampak glede na dejstvo, da tožnik ni izpodbil zakonske domneve o enakih deležih, lastnik do 1/2.
ZOR člen 200, 360, 360/3, 948, 948/3, 200, 360, 360/3, 948, 948/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zaključek zdravljenja - ugovor zastaranja - vštevanje zavarovalnine v odškodnino
Za tako odločitev, da se plačana zavarovalnina všteje v odškodnino prvotoženki, ne pa tudi drugotoženki, kjer je imela prvotoženka zavarovano odgovornost, ni pravne podlage. Zavarovalna premija za kolektivno nezgodno zavarovanje je bila plačana iz sredstev tožnikovega delodajalca. Sodna praksa je v takih primerih štela, da je bilo zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo in je po 3.odst. 948.čl. ZOR izključena kumulacija zavarovalne vsote in odškodnine.
kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost
Ugotovitve prvostopenjskega sodišča o skupnih ovcah, kokoših in vrtu ter o skupnem nakupu opreme za stanovanje, za zaključek o obstoju ekonomske skupnosti ne zadoščajo. Izostale so ugotovitve o tem, kako sta partnerja razpolagala s svojimi prejemki, kako sta si uredila gospodinjstvo, kako sta krila stroške zanj in druge življenjske stroške, ali sta imela skupni družinski proračun, ali sta bila ekonomsko soodvisna, ali sta ustvarila skupno premoženje itd. Šele, ko bodo znana ta dejstva, bo mogoče presoditi ali je med njima obstajala ekonomska skupnost ali ne.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - obseg zapuščine
Ker pravica pokojnega F.R. iz omenjenega darilnega izročila ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ta lastninske pravice na nepremičninah, navedenih v darilnem izročilu, ni pridobil in zato navedene nepremičnine ne morejo sestavljati zapuščine po njem.
ZOR člen 939, 939. ZOZP člen 7, 7/3-4, 7, 7/3-4. ZPP člen 8, 254, 8, 254.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka (zavarovalnica) iz naslova kaska zavarovanja povrnila lastniku vozila škodo, ki jo je na njegovem vozilu zaradi vožnje pod vplivom alkohola povzročil toženec. Pravni temelj za zahtevek tožeče stranke je bil v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v Splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska - AK-95 (Pogoji). Po določbi 3. tč. 2. odst. 12. čl. Pogojev je zavarovalnica lastniku, zavarovancu, ki se ukvarja z izposojanjem vozil oziroma dajanjem v najem, morala in tudi je krila škodo, torej plačala odškodnino, toda s tem, da je tožnik to izplačano zavarovalnino dolžan vrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu.
183. čl. OZ določa, da lahko sodišče prisodi pravni osebi za okrnitev ugleda ali dobrega imena pravično denarno odškodnino neodvisno od plačila premoženjske škode, pa tudi, če premoženjske škode ni, če spozna, da okoliščine primera to opravičujejo. Za škodo tako zadošča sam poseg v pravico do ugleda ali dobrega imena, seveda pa, ker je osnovni namen uresničevanje oškodovančevega interesa, da se odpravijo negativne posledice protipravnosti. V primeru, če poseg ni protipraven (nedopustno dejanje), je tožbeni zahtevek neutemeljen, saj niso podani vsi elementi civilnega delikta.
ZPPSL člen 10, 54, 60, 71, 155, 10, 54, 60, 71, 155. ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 133, 318, 133, 318.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - ugotovitev ločitvene pravice - zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor
1. V postopku prisilne poravnave se namreč ne uporablja določba 155. člena ZPPSL, da s plačilom kupnine prenehajo vse zastavne pravice ali realna bremena, ki so obstajala na prodani stvari ali pravici, kot to zmotno navaja pritožba.
2. V primeru postopka prisilne poravnave, ki je bil začet nad toženo stranko, ne prenehajo funkcije organov upravljanja dolžnika, kakor tudi ne pooblastila oseb, ki dolžnika zastopajo in zanj vodijo poslovanje. Zato upravitelj prisilne poravnave ni pristojen zastopati dolžnika niti odločati o vodenju poslov. To pomeni, da tudi ni pooblaščen za sprejemanje sodnih pisanj za dolžnika.
Ker gre za pokrivanje potreb otroka v preteklosti, to je pred določitvijo preživnine, so pomembni dejanski izdatki, ne pa dogovor o pokrivanju potreb. Med potrebne izdatke za preživljanje je treba šteti tudi sorazmeren del stroškov najemnine za stanovanje.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - motenje posesti - služnostna pot - soposest dela nepremičnine - protipravno ravnanje - uresničevanje služnostne pravice
Tožeča stranka je svojo pravnomočno določeno služnostno pravico hoje in voženj na severovzhodnem delu parcele tožencev, ob vogalu njihove hiše lahko uresničevala le na tak način, da je za prihod na pot uporabljala tisti del parcele toženih strank, kjer sta postavila četrto cvetlično korito. Ker ni sporno, da sta toženca četrto cvetlično korito postavila izven trase določene služnostne poti tožeče stranke, res nista prekršila pravnomočne sodbe o določeni služnosti, vendar to še ne pomeni, da nista ravnala protipravno.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077825
SPZ člen 67, 118. OZ člen 190. SZ-1 člen 2. ZPP člen 212, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – delitev stroškov v poslovni stavbi – velikost solastniškega deleža – trditvena podlaga – neupravičena obogatitev
Pogodbe o določitvi upravnika ni podpisalo zadostno število etažnih lastnikov, temveč zgolj eden, katerega idealni solastniški delež ne presega 50 odstotkov. Ker tožnik ni izkazal, da je predložil veljavno pogodbo, ta ne more biti podlaga za tožbeni zahtevek.
28.04.1948 je stopila v veljavo novela ZNZGP, ki je v 1.odst. 7.a čl. določila, da se z dnem njene uveljavitve nacionalizirajo in preidejo v državno last vse nepremičnine, ki so last tujcev, če ne gre za izjeme, ki so določene v 2.odst. istega člena. Taka izjema pa ni bila predpisana za nepremičnine, pridobljene z dedovanjem, temveč so bile iz nacionalizacije izvzete nepremičnine kmetov, ki so sami obdelovali svojo zemljo, stanovanjske zgradbe, ki so jih lastniki rabili za svoje stanovanje in nepremičnine predstavništev tujih držav, ki so bile uporabljene za službene potrebe. Zato ne držijo pritožbene trditve, da gre v primeru pravne prednice tožnikov za izjemo od nacionalizacije, ker je nepremičnine pridobila z dedovanjem. Nacionalizacija ni bila odvisna od vprašanja, na kakšni podlagi (s pravnim poslom, dedovanjem, itd.) je tuj državljan postal lastnik premoženja, ki se je nacionaliziralo.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - koristi otroka
Prvostopenjsko sodišče je del njunega sporazuma samovoljno spremenilo, v preostalem delu pa nepravilno sledilo predlagateljici. Tak sklep je zato v pobijanem delu brez podlage. Če bi sodišče prve stopnje presodilo, da sporazum v tem delu ni v skladu s koristjo hčerke, bi lahko predlog le zavrnilo.