Maksimum izrečene enotne globe je omejen z dvakratnikom najvišje mere globe, ki jo je za posamezne vrste kršiteljev dopustno predpisati po določbi 17. člena ZP-1, in ne z dvakratnikom najvišje določene oziroma predpisane globe v posameznem primeru (tretji odstavek 91. člena ZVOP-1).
pripor - odločanje sodišča druge stopnje o priporu – ponovitvena nevarnost
Sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obdolženca pripor odrejen, še podani oziroma ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora.
ZP-1 člen 14, 62, 62-1, 62a, 62a-2, 156, 156-1. ZOPOKD člen 4.
razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe
Tudi če pravna opredelitev prekrška v plačilnem nalogu ne zajema določbe 14. člena ZP-1, ki v povezavi z določbami ZOPOKD predstavlja podlago odgovornosti pravne osebe za prekrške druge osebe, ni podana kršitev materialnih določb zakona, če so znaki očitanega prekrška in odgovornost storilca dovolj razumljivo in popolno konkretizirani v opisu dejanskega stanja, priloženem zahtevi za sodno varstvo.
Če sodišče zavrne zahtevo za sodno varstvo, v izreku izpodbijane sodbe ni treba ponovno podajati opisa prekrška in konkretizacije zakonskih znakov.
JAVNI USLUŽBENCI - DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006033
ZSPJS člen 3, 3a, 14. ZDR člen 47. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – plačilo razlike v plači - prevedba – nov plačni sistem – pogodba o zaposlitvi - sprememba pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnica upravičena do razlike v plači glede na določbe ZSPJS in ZDR.
ZP-1 člen 156, 156-1. ZOro-1 člen 8, 8/2, 67, 81, 81/1-2, 81/1-15.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – pravna opredelitev - nošenje in prenos orožja
Zakonski znak prekrška po določbi 15. točke prvega odstavka 81. člena v zvezi z določbo 67. člena ZOro-1 je vnos orožja v Republiko Slovenijo, v obravnavanem primeru pa se je storilcu prekrška očitalo, da je skušal iznesti lovsko puško in strelivo iz Republike Slovenije brez evropske orožne listine - tako očitano ravnanje pa je treba pravno opredeliti po določbi 2. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1, ki določa, da se za prekršek kaznuje posameznik, ki nosi ali prenaša orožje brez orožne listine.
ZKP člen 201, 201/1-1, 204a, 272, 272/2. URS člen 22.
pripor – odreditev pripora – enako varstvo pravic – načelo kontradiktornosti – vročitev predloga za odreditev pripora – priporni narok – beg obdolženca – vročitev predloga zagovorniku - begosumnost
V primeru odreditve pripora po opravljenem pripornem naroku, kot v primeru podaljšanja pripora, je obdolženec sodišču dosegljiv; od navedenih procesnih situacij, v katerih je obdolžencu zagotovljena polna kontradiktornost, pa se bistveno razlikuje položaj, ko je obdolženec na begu.
Obdolženec z begom (skrivanjem ali ko so podane druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo pobegnil) ne povzroči le nemožnost vročitve predloga državnega tožilca za odreditev pripora, ampak se s takšnim ravnanjem tudi odreče pravici do polne kontradiktornosti v tej fazi odločanja o priporu. V takšni situaciji predloga tudi ni treba vročati njegovemu zagovorniku.
ZMZ člen 5, 5/1. Direktiva Sveta o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna mednarodna zaščita, št. 83/2004 z dne 29. aprila 2004 (Direktiva 2004/83/ES) člen 12, 12-1a.
mednarodna zaščita - sklicevanje na direktive - cilj direktive - Kvalifikacijska direktiva - subsidiarna oblika zaščite - dovoljenje za začasno prebivanje - status begunca - neposredna uporaba direktive
Tožnik se je že v tožbi izrecno skliceval na drugi stavek odstavka 1 (a) 12. člena Kvalifikacijske direktive, ki bi jo prvostopenjsko sodišče moralo neposredno uporabiti, saj v tem delu ta določba ni (bila) prenesena v slovenski pravni red.
Posamezniki se lahko pred nacionalnim sodiščem proti državi članici vedno sklicuje na določbe direktive (ki so po svoji vsebini nepogojne in dovolj natančne), kadar popolna uporaba teh ni učinkovito zagotovljena, torej ne le v primeru, ko direktiva ni bila prenesena ali je bila nepravilno prenesena, temveč tudi v primeru, ko se nacionalni ukrepi, ki so pravilno prenesli direktivo, ne uporabljajo tako, da bi se zagotovil cilj direktive.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Priznanje kaznivega dejanja sicer ne pomeni hkrati tudi pripoznave odškodninskega zahtevka, pomeni pa priznanje dejstev, ki konstituirajo kaznivo dejanje. Ta dejstva so hkrati tudi dejstva, na katera se opira odločitev o odškodninskem zahtevku, zato v sodbi ni treba posebej navajati razlogov o njihovi ugotovitvi v zvezi s premoženjskopravnim zahtevkom.
ZMZ člen 26, 26/2-5. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 12, 12/1-a, 12/2-c. Ženevska konvencija o statusu beguncev člen 1, 1a, 1d.
zaščita organov in agencij ZN, UNRWA - kvalifikacijska direktiva - prenehanje zaščite - ogrožena osebna varnost - zavrnitev služenja vojaškega roka
Sodišče prve stopnje in tožena stranka sta zmotno uporabila materialno pravo, saj določbe drugega stavka odstavka 1 (a) 12. člena Kvalifikacijske direktive nista uporabila, pa bi jo morala. Zato je tudi dejansko stanje napačno ugotovljeno, saj bi morala tožena stranka na podlagi preučitve tožnikove prošnje preveriti, ali je tožnik bil prisiljen zapustiti območje delovanja UNRWA, ker je bila njegova osebna varnost ogrožena, in ali UNRWA na območju begunskega tabora Al Yarmouk še lahko zagotavlja življenjske razmere v skladu z nalogami, ki so ji bile zaupane. Če bi ugotovila, da je glede tožnika izpolnjen pogoj v zvezi s prenehanjem zaščite ali pomoči v smislu drugega stavka odstavka 1 (a) 12. člena Kvalifikacijske direktive, bi mu morala priznati status begunca v smislu člena 2 (c) direktive, ker tega ni storila, bo morala to storiti v novem odločanju.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS1014535
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3. ZVPNPP člen 12, 12/2.
varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - zavajajoča poslovna praksa - sezonska razprodaja - cena pred znižanjem - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni konkretizirano - sklicevanje na neobstoj sodne prakse - zelo hude posledice - niso posledice tega postopka
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, s katerim bi utemeljevala dovoljenost revizije, ni izpostavila na zahtevani način. Ni ga namreč natančno in konkretno opredelila po vsebini zadeve, ni navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost. Zato se tudi ne more sklicevati na neobstoj sodne prakse. Vrhovno sodišče pa pri tem zgolj dodaja, da je presoja, ali neko dejanje oziroma ravnanje predstavlja nepošteno poslovno prakso podjetja v razmerju do potrošnikov po ZVPNPP, odvisna od konkretnih dejanskih okoliščin v vsaki posamezni zadevi.
Revidentka (ni niti konkretno opredelila in še manj izkazala) zelo hudih posledic, ki bi jih v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev imela zanjo. V obravnavani zadevi gre za izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi uporabe dejanj zavajajoče poslovne prakse in ne za kaznovanje z globo za storjeni prekršek. Kaznovanje za prekršek z globo pa tudi ni posledica tega postopka, temveč gre za samostojen postopek, ki ga izvede prekrškovni organ, to je prvostopenjski upravni organ v tej zadevi, na podlagi lastne presoje, pri tem pa ni vezan na odločitev v tej stvari.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006950
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 256, 256/1, 257, 257-4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – odstoj kaznivega dejanja - posebni primer ponarejanja listin – položaj člana uprave
Člani uprave so imenovani za določeno obdobje in jim po preteku tega časa funkcija preneha. Ne gre torej za pogodbeno razmerje, ki bi veljalo brez omejitev za nedoločen čas, temveč je imenovanje članov uprave poseben korporacijski akt.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/3, 74/4.
dovoljena revizija – davek od dohodka iz dejavnosti – navidezni pravni posli – izogibanje ali zloraba drugih predpisov z namenom pridobitve davčnih ugodnosti – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti –subjektivni element – praksa SEU
Kaj je nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba drugih predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 in kaj dovoljena davčna optimizacija, sta vprašanji, ki ju je treba presojati od primera do primera. Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Davčni zavezanci niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev takšne davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno zaključiti, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi bodisi zlorabili ali pa se izognili predpisom, ki sicer dopuščajo sklepanje takšnih pravnih poslov, v smislu četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
Okoliščine, ki jih kot ključne za presojo o tem, da je v tem primeru izpolnjen pogoj za zavrnitev odbitka vstopnega DDV, ki jih navajata upravna organa in prvostopenjsko sodišče (revident ni preveril domnevnega ponudnika, opustil je sestavljanje poslovnih listin, z izvajalci je imel le ustno komunikacijo, nima pisnih dokazil o zatrjevanem poslovnem razmerju) ne zadostujejo za zaključek, da je revident vedel ali moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo sistema DDV. Zgolj z okoliščinami, ki spadajo v sfero izdajatelja računa oziroma izkazujejo nepravilnosti izdajatelja računa, načeloma ni mogoče utemeljiti neskrbnosti prejemnika računa, okoliščine, ki spadajo v sfero prejemnika računa, pa morajo biti za tak sklep zadosti prepričljive. Ugotovitev, da je zavezanec opustil preveritev, ki jih ni bil dolžan opraviti, pa, vsaj v obravnavnem primeru, niso zadostna podlaga za tak sklep.
gradbeno dovoljenje - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident izpodbija stranki z interesom izdano gradbeno dovoljenje. V izpodbijani odločbi pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident pomembnega vprašanja ni konkretno in natančno navedel, ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, in tudi ni navedel okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter razlogov, zaradi katerih meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, zato ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
Posledic izpodbijanega akta revident ni niti navedel niti izkazal, posledice, ki jih navaja, pa niso posledice izpodbijanega akta. Zato upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na njegovi strani, ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo tudi uveljavlja.
Pravica iz četrte alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije - privilegij zoper samoobdolžitev je dana le fizičnim ne pa tudi pravnim osebam, zato se tudi določba četrtega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku ne nanaša na pravne osebe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 66, 147. ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/4, 56, 66, 66/1-6.
gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje - prekinitev postopka - ni pomembno vprašanje - jasne zakonske določbe
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Glede na vsebino te zadeve revidentovo vprašanje, ali neizkazana pravica graditi pomeni predhodno vprašanje po 147. členu ZUP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Že na podlagi branja določb ZGO-1 (drugi in četrti odstavek 54. člena in 6. točke prvega odstavka 66. člena) in prvega ter drugega odstavka 66. člena ZUP namreč jasno izhaja, da mora investitor svoji vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokaz o pravici graditi. Če vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja tak dokaz ni predložen, pravica graditi pa tudi ni razvidna iz javnih evidenc, ki so upravnemu organu dostopne, je taka vloga nepopolna in v takem primeru ne gre za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Ker je odgovor na revidentovo vprašanje možen že z branjem določb ZGO-1 in ZUP, o tem vprašanju pa obstaja tudi ustaljena upravnosodna praksa, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ukrep gradbenega inšpektorja - nezakonita gradnja - pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Izpostavljeno vprašanje, ali objekti zgrajeni pred letom 1967, v primeru obnove rabijo gradbeno oziroma uporabno dovoljenje, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve. V obravnavani zadevi je namreč v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da je revident brez gradbenega dovoljenja zgradil nov skladiščni objekt, zato mu je z izpodbijano inšpekcijsko odločbo tudi izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje.
Revident zelo hude posledice, ki jo navaja, to je eksistencialne ogroženosti zaradi nezmožnosti vzdrževanja kmetije, vsebinsko ni konkretiziral niti izkazal. Ostale posledice, ki jih navaja, pa same zase brez ustrezne konkretizacije tudi ne izkazujejo nastanka zelo hudih posledic. Zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.