V primeru sodišče zahtevo za vrnitev takse s potrebnimi podatki pošlje pristojnemu davčnemu uradu, na območju katerega ima sodišče svoj sedež, če je bila taksa plačana v gotovini, če pa je bila plačana v sodnih kolkih, pristojnemu davčnemu uradu, na območju katerega je stalno prebivališče oziroma sedež taksnega zavezanca. O zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad.
ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
družbenik - vloga družbenika
Za presojo vprašanja, ali je družbenik imel aktivno ali pasivno vlogo v družbi, je pomembno stanje v času nastanka terjatve oz. v tem času dejansko vzpostavljena notranja razmerja med družbeniki.
spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo
Specifičen postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
Vročilnica predstavlja javno listino, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa za takšno zatrjevanje ne zadostuje pavšalna navedba toženca v pritožbi, da podpis na vročilnici nikakor ne more biti njegov ter da bi gotovo na tožbo odgovoril, če bi jo prejel, temveč je to mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost podpisa, saj sodišče po uradni dolžnosti ne preverja pristnosti podpisa na vročilnici.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5, 106, 106/1, 106/5. ZPP člen 253, 253/1, 421, 421/2, 253, 253/1, 421, 421/2.
stiki očeta z otrokom - izvedensko mnenje
106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in 5. odst. citiranega člena sodišču nalaga, da pravico do stikov odvzame ali omeji, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki pa otroku niso v korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 37, 35, 35/1, 35/5, 37. ZPP člen 158, 164, 164/7, 158, 164, 164/7.
skupni stroški - stroški postopka - umik predloga - krivda predlagateljice za postopek - pravilna uporaba materialnega prava
Predlagateljica je z vložitvijo predloga, ki je povzročil potek postopka in nato z umikom tega predloga povzročila nasprotnemu udeležencu stroške, zato je stroške, ki so nastali po njeni krivdi, dolžna povrniti. V obravnavanem primeru je namreč potrebno uporabiti določilo 5. odst. 35. člena ZNP.
pravica do odgovora – vsebina odgovora – zavrnitev objave odgovora – kritika uredniške politike – žaljivost izrazov
Besedilo, ki bi ga moral objaviti toženec kot odgovorni urednik P., ne predstavlja take vsebine odgovora, kot je definirana v 42. členu ZMed. Tožničina zahteva za objavo odgovora namreč v uvodnem delu predstavlja njen komentar, mnenje, oceno uredniške politike časopisa, saj kritizira dopuščanje objave J. članka v časopisu P., kar pa glede na objavljeni J. članek, na katerega je tožnica želela odgovoriti in ki se prav v ničemer ne nanaša na uredniško politiko časopisa P., vsekakor ni zanikanje, bistveno popravljanje ali dopolnjevanje navedb o dejstvih in podatkih v (pred tem) objavljeni informaciji v smislu 2. odst. 42. člena ZMed. Kritika uredniške politike je lahko predmet samostojnega članka, ki bi bil neodvisen od tožničinega odgovora na J. članek, kateri z uredniško politiko časopisa ni polemiziral.
Ker je pritožbeno sodišče ocenilo, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pred pritožbenim sodiščem potrebno ponoviti že izvedene dokaze, je v zadevi razpisalo obravnavo, na kateri je dokaze, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, ponovilo.
ugovor tretjega - pravnomočnost - materialna pravnomočnost
Ker je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo o povsem enakem ugovoru tretjega z dne 25.11.2003 izdanim sklepom, kakršnihkoli spremenjenih razmer po pravnomočnosti citir. sklepa pa tretji tudi sedaj ne navaja, je zato posledični, na dol. čl. 15 ZIZ v zvezi s čl. 319/II ZPP-UPB2 oprti prvostopni zaključek o zavrženju drugega ugovora tretjega kot nedovoljenega pravilen in zakonit.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - stiki otroka s staršem - koristi otroka - spremenjene razmere
Sodišče mora poseči s predodelitvijo otrok, predvsem in hitro takrat, ko spremenjene razmere že akutno kažejo na nujnost spremembe. Ni pa se mogoče strinjati s toženko, da ukrepanje sodišča s predodelitvijo ni v nobenem primeru potrebno, ko gre za preventivno ukrepanje. Če je za v bodoče že dovolj jasno izkazano, da razmere ne bodo več ustrezale koristim otroka, tudi take okoliščine utemeljujejo poseg sodišča s spremembo odločbe o dodelitvi otrok.
V naročilnici z dne 21.8.2000, s katero je tožena stranka tožeči stranki naročila izvedbo spornih del, je res zapisano, da bo račun za ta dela tožena stranka poravnala v primeru, da tega ne bo storil glavni izvajalec. In ker ni dokazala, da bi ta dela tožeči stranki plačal glavni izvajalec, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da jih je dolžna plačati tožena stranka, ki je bila s tožečo stranko v poslovnem odnosu na podlagi 600. čl. tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, za izpodbijanje sodne poravnave pa je po določbi čl. 392 ZPP možna tožba na razveljavitev sodne poravnave, ki jo je mogoče vložiti zaradi zmote, sile ali zvijače po sklenitvi dednega dogovora. S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le glede trditve, da sporazuma niso sklenili vsi dediči, ali da je bil sporazum netočno povzet v sklep o dedovanju.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Ni mogoče pritrditi stališčem sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor neobrazložen in da dolžnik ni predlagal nobenega dokaza. Dolžnik je v ugovoru navajal, da je dolg do upnika poravnal s plačilom na račun s.p. H.F. in da je zato upnikova terjatev prenehala. Kot dokaz tej svoji trditvi je predlagal zaslišanje strank ter dveh prič. To pa v obravnavanem primeru zadostuje.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - uradna oseba - učitelj - uradna listina - zapisnik o zaključnem izpitu
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja, pravilno tolmačilo, da ima učitelj lahko lastnost uradne osebe le v določenih primerih, ko npr. izdaja spričevala,
diplome in morebitne druge uradne listine, pri čemer velja takšen status le v zvezi s temi delovnimi dolžnostmi (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 146/98). Prvostopenjsko sodišče
je pravilno ugotovilo, da je bila obtoženka članica izpitne komisije, da je pripravljala predloge nalog in vprašanj za zaključni izpit ter da je dijakom za posebno plačilo nudila inštrukcije za slovenski
jezik. Vendar je prvostopenjsko sodišče ob upoštevanju določb podzakonskih aktov, ki urejajo potek zaključnih izpitov (9. in 10. stran izpodbijane sodbe) ter ob upoštevanju navedene sodbe Vrhovnega sodišča RS, pravilno zaključilo, da obtoženka ni imela statusa uradne osebe.