V primeru sodišče zahtevo za vrnitev takse s potrebnimi podatki pošlje pristojnemu davčnemu uradu, na območju katerega ima sodišče svoj sedež, če je bila taksa plačana v gotovini, če pa je bila plačana v sodnih kolkih, pristojnemu davčnemu uradu, na območju katerega je stalno prebivališče oziroma sedež taksnega zavezanca. O zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad.
stvarna pristojnost - spor o plačilu premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja
Spor o plačilu premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je po svoji naravi premoženjski spor v smislu določb 1. člena Zakona o pravdnem postopku.
Vročilnica predstavlja javno listino, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa za takšno zatrjevanje ne zadostuje pavšalna navedba toženca v pritožbi, da podpis na vročilnici nikakor ne more biti njegov ter da bi gotovo na tožbo odgovoril, če bi jo prejel, temveč je to mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost podpisa, saj sodišče po uradni dolžnosti ne preverja pristnosti podpisa na vročilnici.
ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
družbenik - vloga družbenika
Za presojo vprašanja, ali je družbenik imel aktivno ali pasivno vlogo v družbi, je pomembno stanje v času nastanka terjatve oz. v tem času dejansko vzpostavljena notranja razmerja med družbeniki.
pravica do odgovora – vsebina odgovora – zavrnitev objave odgovora – kritika uredniške politike – žaljivost izrazov
Besedilo, ki bi ga moral objaviti toženec kot odgovorni urednik P., ne predstavlja take vsebine odgovora, kot je definirana v 42. členu ZMed. Tožničina zahteva za objavo odgovora namreč v uvodnem delu predstavlja njen komentar, mnenje, oceno uredniške politike časopisa, saj kritizira dopuščanje objave J. članka v časopisu P., kar pa glede na objavljeni J. članek, na katerega je tožnica želela odgovoriti in ki se prav v ničemer ne nanaša na uredniško politiko časopisa P., vsekakor ni zanikanje, bistveno popravljanje ali dopolnjevanje navedb o dejstvih in podatkih v (pred tem) objavljeni informaciji v smislu 2. odst. 42. člena ZMed. Kritika uredniške politike je lahko predmet samostojnega članka, ki bi bil neodvisen od tožničinega odgovora na J. članek, kateri z uredniško politiko časopisa ni polemiziral.
Ker je pritožbeno sodišče ocenilo, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pred pritožbenim sodiščem potrebno ponoviti že izvedene dokaze, je v zadevi razpisalo obravnavo, na kateri je dokaze, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, ponovilo.
Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, za izpodbijanje sodne poravnave pa je po določbi čl. 392 ZPP možna tožba na razveljavitev sodne poravnave, ki jo je mogoče vložiti zaradi zmote, sile ali zvijače po sklenitvi dednega dogovora. S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le glede trditve, da sporazuma niso sklenili vsi dediči, ali da je bil sporazum netočno povzet v sklep o dedovanju.
povrnitev negmotne škode - prehod terjatve ali obveznosti
Po 204. čl. ZOR preide terjatev za povrnitev negmotne škode na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali s pisnim sporazumom. Pravica do povrnitve nepremoženjske škode je osebna. Vezana je na osebo upravičenca, zato ni podedljiva.
odpravnina - direktor - prenehanje funkcije - pripojitev družbe
Ker je tožnici funkcija direktorice družbe prenehala zaradi pripojitve te družbe k drugi družbi, ni upravičena do izplačila odpravnine, ki je bila za primer odpoklica brez utemeljenega razloga dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14, 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi - materialno pravdno vodstvo
Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 5. odstavka 88. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti. Če se presoja zakonitost podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, mora sodišče pravočasnost odpovedi preveriti po uradni dolžnosti in v okviru materialnega procesnega vodstva poskrbeti, da se v tej zvezi navedejo odločilna dejstva. Če tega ne stori, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - uradna oseba - učitelj - uradna listina - zapisnik o zaključnem izpitu
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja, pravilno tolmačilo, da ima učitelj lahko lastnost uradne osebe le v določenih primerih, ko npr. izdaja spričevala,
diplome in morebitne druge uradne listine, pri čemer velja takšen status le v zvezi s temi delovnimi dolžnostmi (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 146/98). Prvostopenjsko sodišče
je pravilno ugotovilo, da je bila obtoženka članica izpitne komisije, da je pripravljala predloge nalog in vprašanj za zaključni izpit ter da je dijakom za posebno plačilo nudila inštrukcije za slovenski
jezik. Vendar je prvostopenjsko sodišče ob upoštevanju določb podzakonskih aktov, ki urejajo potek zaključnih izpitov (9. in 10. stran izpodbijane sodbe) ter ob upoštevanju navedene sodbe Vrhovnega sodišča RS, pravilno zaključilo, da obtoženka ni imela statusa uradne osebe.