stvarna pristojnost - spor o plačilu premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja
Spor o plačilu premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je po svoji naravi premoženjski spor v smislu določb 1. člena Zakona o pravdnem postopku.
V primeru sodišče zahtevo za vrnitev takse s potrebnimi podatki pošlje pristojnemu davčnemu uradu, na območju katerega ima sodišče svoj sedež, če je bila taksa plačana v gotovini, če pa je bila plačana v sodnih kolkih, pristojnemu davčnemu uradu, na območju katerega je stalno prebivališče oziroma sedež taksnega zavezanca. O zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad.
Tožnik oz. njegov pravni prednik je objekt zgradil z namenom, da se bo v njem opravljala trgovskoposlovna dejavnost. Da bi do tega prišlo, je bilo potrebno izpolniti tudi pogoje, vezane na izgradnjo parkirišč in dostopov. Investitor je torej moral poskrbeti (in je to tudi storil), da bodo imeli poslovni prostori ustrezen dostop in ustrezno število parkirišč. Poslovni prostori, ki so bili grajeni za prodajo, so pridobili uporabno dovoljenje tudi zato, ker so ta pogoj izpolnjevali. Pritožbeno sodišče enako kot prvostopenjsko meni, da jim je bil s prodajo zagotovljen tako dostop, kot tudi parkiranje na tej parceli za potrebe njihovih poslovnih prostorov.
Vročilnica predstavlja javno listino, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa za takšno zatrjevanje ne zadostuje pavšalna navedba toženca v pritožbi, da podpis na vročilnici nikakor ne more biti njegov ter da bi gotovo na tožbo odgovoril, če bi jo prejel, temveč je to mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost podpisa, saj sodišče po uradni dolžnosti ne preverja pristnosti podpisa na vročilnici.
ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
družbenik - vloga družbenika
Za presojo vprašanja, ali je družbenik imel aktivno ali pasivno vlogo v družbi, je pomembno stanje v času nastanka terjatve oz. v tem času dejansko vzpostavljena notranja razmerja med družbeniki.
ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 37, 35, 35/1, 35/5, 37. ZPP člen 158, 164, 164/7, 158, 164, 164/7.
skupni stroški - stroški postopka - umik predloga - krivda predlagateljice za postopek - pravilna uporaba materialnega prava
Predlagateljica je z vložitvijo predloga, ki je povzročil potek postopka in nato z umikom tega predloga povzročila nasprotnemu udeležencu stroške, zato je stroške, ki so nastali po njeni krivdi, dolžna povrniti. V obravnavanem primeru je namreč potrebno uporabiti določilo 5. odst. 35. člena ZNP.
pravica do odgovora – vsebina odgovora – zavrnitev objave odgovora – kritika uredniške politike – žaljivost izrazov
Besedilo, ki bi ga moral objaviti toženec kot odgovorni urednik P., ne predstavlja take vsebine odgovora, kot je definirana v 42. členu ZMed. Tožničina zahteva za objavo odgovora namreč v uvodnem delu predstavlja njen komentar, mnenje, oceno uredniške politike časopisa, saj kritizira dopuščanje objave J. članka v časopisu P., kar pa glede na objavljeni J. članek, na katerega je tožnica želela odgovoriti in ki se prav v ničemer ne nanaša na uredniško politiko časopisa P., vsekakor ni zanikanje, bistveno popravljanje ali dopolnjevanje navedb o dejstvih in podatkih v (pred tem) objavljeni informaciji v smislu 2. odst. 42. člena ZMed. Kritika uredniške politike je lahko predmet samostojnega članka, ki bi bil neodvisen od tožničinega odgovora na J. članek, kateri z uredniško politiko časopisa ni polemiziral.
Ker je pritožbeno sodišče ocenilo, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pred pritožbenim sodiščem potrebno ponoviti že izvedene dokaze, je v zadevi razpisalo obravnavo, na kateri je dokaze, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, ponovilo.
ZGD člen 1, 1/7, 1, 1/7. ZPP člen 187, 205, 205/1-3, 208, 187, 205, 205/1-3, 208.
subjektivna sprememba tožbe - privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo namesto toženca - univerzalno in singularno pravno nasledstvo - prenos dejavnosti samostojnega podjetnika
Pri subjektivni spremembi tožbe po 187. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče ne more samo dopustiti takšne spremembe, če ni privolitve tistega, ki naj vstopi v pravdo namesto (prvotne) tožene stranke, vendar pa si učinke takšne ne-privolitve napačno razlaga; njen učinek ni v tem, da prvotna tožena stranka ni več stranka postopka, ampak pomeni le, da se postopek nadaljuje in konča s prvotno navedeno toženo stranko.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor - sklep o izvršbi - verodostojna listina
V kolikor dolžnik napada le del sklepa, s katerim mu je naložena poravnava terjatve, so pravno pomembna le tista dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Pri ugovoru zoper tisti del sklepa, s katerim je dovoljena izvršba, pa so lahko pravno pomembna le tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so navedena v dol. I. odst. 55. čl. ZIZ.
ugovor dolžnika po izteku roka - vročitev nepravočasnega ugovora upniku - absolutna bistvena kršitev postopka
Res je sicer, da v rednem postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne velja določba 57.čl. ZIZ, povsem drugačna pa je situacija, kadar gre za ugovor po izteku roka. V takem primeru namreč mora sodišče prve stopnje, potem ko ugotovi, da je vložen ugovor pravočasen, popoln in dovoljen, tak ugovor poslati upniku v odgovor (57.čl. ZIZ) in šele nato o njem odločati.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - stiki otroka s staršem - koristi otroka - spremenjene razmere
Sodišče mora poseči s predodelitvijo otrok, predvsem in hitro takrat, ko spremenjene razmere že akutno kažejo na nujnost spremembe. Ni pa se mogoče strinjati s toženko, da ukrepanje sodišča s predodelitvijo ni v nobenem primeru potrebno, ko gre za preventivno ukrepanje. Če je za v bodoče že dovolj jasno izkazano, da razmere ne bodo več ustrezale koristim otroka, tudi take okoliščine utemeljujejo poseg sodišča s spremembo odločbe o dodelitvi otrok.
povrnitev negmotne škode - prehod terjatve ali obveznosti
Po 204. čl. ZOR preide terjatev za povrnitev negmotne škode na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali s pisnim sporazumom. Pravica do povrnitve nepremoženjske škode je osebna. Vezana je na osebo upravičenca, zato ni podedljiva.
ZIZ člen 178, 178/4, 178, 178/4. ZGO-1 člen 218, 218/b, 218, 218/b.
vrednost nepremičnine - cenitev - stavbno zemljišče
Če se sporni parceli na podlagi 218 b. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) štejeta kot nezazidano stavbno zemljišče, ima pritožba prav, da bi ju kot takšni moral oceniti tudi izvedenec.