ZOR člen 173, 174, 174/1, 177. Zakon o obrambi in zaščiti člen 18, 18/3.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - odgovornost države - služenje vojaškega roka - pojem nevarne dejavnosti - vojaška vaja kot nevarna dejavnost - povrnitev negmotne škode
ZOR sicer ne pojasnjuje, kaj je nevarna dejavnost, iz katere izvira povečana nevarnost nastanka škode in za katero objektivno odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja. Pojem nevarna dejavnost je zato pravni standard, ki ga mora sodišče oz. sodna praksa v vsakem posameznem primeru vsebinsko pojasniti. Tako je po sodni praksi na splošno nevarna dejavnost takšna, ki v konkretnih okoliščinah pomeni po svoji naravi in načinu opravljanja povečano nevarnost za nastanek škode na življenju in zdravju ljudi. Tako nevarno dejavnost predstavlja tudi konkretna vojaška vaja, ki so jo morali vojaki obvezno izvajati in pri kateri je bil tožnik telesno poškodovan, ko je moral v vlogi osumljenca dajati fizični odpor drugim trem vojakom, ki so imeli nalogo, da ga telesno obvladajo in preiščejo. Namreč pri taki vaji tožnik ni imel možnosti sam poskrbeti za svojo varnost, niti ni mogel vplivati na stopnjo fizične sile ostalih treh vojakov.
ZPPSL člen 142, 142/2, 144, 144/1. ZPP (1977) člen 2, 71, 71-5, 83, 83/1.
stečajni postopek - prerekane terjatve - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - pasivna legitimacija
ZPPSL upravičuje vse upnike stečajnega dolžnika, da prerekajo prijavljene terjatve drugih upnikov. S tem, da posamezen upnik to upravičenje izkoristi, nastane novo sporno pravno razmerje med upnikom, katerega terjatev je prerekana in upnikom, ki to terjatev prereka. To pa je možno razrešiti samo med strankama (upniki), ki sta v sporu , ne pa med strankama (stečajnim dolžnikom in upnikom), ki to nista.
pogodbene obresti - pogodbena obrestna mera - izvršilni naslov
Pogodbena obrestna mera med posamezniki je omejena s kogentno določbo 1. odstavka 399. člena ZOR tako, da ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled. Po določbi 4. odstavka istega člena velja tudi v primeru, če so dogovorjene višje obresti od dovoljenih, največja obrestna mera dovoljenih obresti. Sodišča ne smejo dati pravnega varstva višjim obrestim. Pri tem ni treba ugotavljati elementov oderuške pogodbe po 141. členu ZOR. Pogodbene obresti, višje od tistih, ki jih dovoljuje 1. odstavek 399. člena ZOR, niso dovoljene ne glede na to, ali so sicer podani elementi oderuštva. Toda če so take obresti določene s pravnomočno sodbo ali s sporazumom po 251.c členu ZIP, ki ima moč sodne poravnave, pomenita sodba in sporazum izvršilni naslov v smislu 16. člena ZIP. Z izpodbijanjem terjatev po 176. členu ZIP pa ni mogoče posegati v veljavnost izvršilnih naslovov. Terjatve je mogoče izpodbijati iz drugih razlogov, na primer, ker so plačane, pobotane, zastarane, odpuščene in podobno.
URS člen 22, 25. ZPP (1977) člen 5, 264. ZTLR člen 22, 23.
pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - pridobiti način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - dobrovernost - zaslišanje strank - subsidiarnost dokaza - načelo enakega varstva pravic
Trditev, da je sodišče kršilo tožnikovo ustavno pravico, ker ga ni zaslišalo, ne drži. Zaslišanje pravdnih strank je v ZPP predvideno kot možni dokaz, ki je po določilu 264. člena ZPP subsidiarne narave. Od tega je treba ločiti pravico do enakega varstva pravic pred sodiščem, ki je zapisana v 22. členu ustave (URS, Ur. list, št.
33/91-I) in omogoča pravdnima strankama enak položaj in enake možnosti, da se izjavita. Ustavna pravica je opredeljena tudi v načelu, ki je izraženo v 5. členu ZPP in daje obema strankama možnost, da se neposredno ali po pooblaščencih izjavita in sodišču predstavita svoje razloge, se izrečeta o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke in se - ne nazadnje - tudi pritožita (25. člen URS).
V postopku, ki je tekel pod P 356/92 je bilo ugotovljeno, da tožnik ob vpisu v zemljiško knjigo ni mogel biti dobroverni pridobitelj, ker načelo zaupanja v zemljiško knjigo ni absolutno.
SZ člen 20, 20/2. ZPPSL člen 154, 156. ZPP (1977) člen 98, 98/2, 200.
predkupna pravica najemnika stanovanja - tožba prekupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe - rok - pooblastilo za vložitev revizije - navadno sosporništvo
Za drugega tožnika je ugotovljeno, da mu pogodba ni bila predložena, da pa je zanjo izvedel od kupca dne 3.2.1995, medtem ko je tožbo vložil šele 24.3.1995. Zakon ne zahteva, da bi predkupnemu upravičencu morale biti znane vse bistvene sestavine pogodbe. Zato rok za vložitev tožbe teče tudi, če mu ni znana kupnina. Vendar pa mu to ne more škodovati v tem smislu, da ne bi smel kasneje tožbe in sodnega pologa kupnine prilagoditi podatkom, ki jih brez svoje krivde ni mogel uporabiti ob vložitvi tožbe.
ZPP (1977) člen 221, 230, 232, 232/1, 332, 332/1-5.ZSReg člen 3, 7.
sodba zaradi izostanka - splošno znana dejstva - pravno pomembna dejstva - izpisi iz sodnega registra kot javne listine
Pred izdajo sodbe zaradi izostanka ali zamudne sodbe sodišče ni dolžno pregledati sodnega registra ali drugih javnih knjig, ker se vanje vpisujejo pravno pomembna dejstva, ne pa splošno znana dejstva, kot zmotno navaja revizija.
zahteva za varstvo zakonitosti - pripoznava poravnane terjatve - sodba na podlagi pripoznave - izvršilni naslov
Sodba na podlagi pripoznave je posledica razpolaganja strank z zahtevkom (1. odstavek 331. člena ZPP). V tem pogledu je podobna poravnavi (321. člen ZPP). Stranka lahko pripozna terjatev, ki jo je istočasno ali tudi pred tem že poravnala. Če pride do tega, tedaj sodba na podlagi pripoznave ni izvršilni naslov. Ima le deklaratorni pomen, ker je že izvršena. Na podlagi take sodbe ni mogoče dovoliti izvršbe.