pogodbene obresti - pogodbena obrestna mera - izvršilni naslov
Pogodbena obrestna mera med posamezniki je omejena s kogentno določbo 1. odstavka 399. člena ZOR tako, da ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled. Po določbi 4. odstavka istega člena velja tudi v primeru, če so dogovorjene višje obresti od dovoljenih, največja obrestna mera dovoljenih obresti. Sodišča ne smejo dati pravnega varstva višjim obrestim. Pri tem ni treba ugotavljati elementov oderuške pogodbe po 141. členu ZOR. Pogodbene obresti, višje od tistih, ki jih dovoljuje 1. odstavek 399. člena ZOR, niso dovoljene ne glede na to, ali so sicer podani elementi oderuštva. Toda če so take obresti določene s pravnomočno sodbo ali s sporazumom po 251.c členu ZIP, ki ima moč sodne poravnave, pomenita sodba in sporazum izvršilni naslov v smislu 16. člena ZIP. Z izpodbijanjem terjatev po 176. členu ZIP pa ni mogoče posegati v veljavnost izvršilnih naslovov. Terjatve je mogoče izpodbijati iz drugih razlogov, na primer, ker so plačane, pobotane, zastarane, odpuščene in podobno.
URS člen 22, 25. ZPP (1977) člen 5, 264. ZTLR člen 22, 23.
pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - pridobiti način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - dobrovernost - zaslišanje strank - subsidiarnost dokaza - načelo enakega varstva pravic
Trditev, da je sodišče kršilo tožnikovo ustavno pravico, ker ga ni zaslišalo, ne drži. Zaslišanje pravdnih strank je v ZPP predvideno kot možni dokaz, ki je po določilu 264. člena ZPP subsidiarne narave. Od tega je treba ločiti pravico do enakega varstva pravic pred sodiščem, ki je zapisana v 22. členu ustave (URS, Ur. list, št.
33/91-I) in omogoča pravdnima strankama enak položaj in enake možnosti, da se izjavita. Ustavna pravica je opredeljena tudi v načelu, ki je izraženo v 5. členu ZPP in daje obema strankama možnost, da se neposredno ali po pooblaščencih izjavita in sodišču predstavita svoje razloge, se izrečeta o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke in se - ne nazadnje - tudi pritožita (25. člen URS).
V postopku, ki je tekel pod P 356/92 je bilo ugotovljeno, da tožnik ob vpisu v zemljiško knjigo ni mogel biti dobroverni pridobitelj, ker načelo zaupanja v zemljiško knjigo ni absolutno.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - imetništvo stanovanjske pravice - upoštevanje okoliščin glede pravice do odkupa v času uveljavitve SZ
117. člen SZ določa, da morajo lastniki prodati stanovanje na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve tega zakona imel... To določilo je sodna praksa strogo upoštevala v vseh primerih, v katerih je odločala, tako da gre za ustaljeno sodno prakso, od katere tudi v tožničinem primeru ne gre odstopiti. Tožnica oz. njena pravna prednica ob uveljavitvi SZ dne 19.10.1991 ni bila imetnica stanovanjske pravice na stanovanju v R. ulici v Ljubljani (niti na stanovanju v Š. ulici) zato nima pravice zahtevati odkup stanovanja.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari - služenje vojaškega roka - pojem nevarne stvari - eksplozivno sredstvo kot nevarna stvar - vmesna sodba
Pojem "nevarna stvar", ki ga sicer določbe ZOR ne pojasnjujejo, je po svoji vsebini pravni standard, ki ga mora sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej pojasniti. V tem primeru je bilo ugotovljeno, da je tožniku v rokah razneslo aktivirano eksplozivno telo. Pravno je utemeljen sklep, da predstavlja eksplozivno telo nevarno stvar.
Tožnik je moral imeti v rokah eksplozivno telo, moral ga je aktivirati in zatem še določen čas zadrževati, preden ga je smel odvreči. Toženka bi bila prosta odgovornosti za škodo v takih okoliščinah le, če bi uspela dokazati oprostitvene razloge, kot to določa 177. člen ZOR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS04704
ZTLR člen 5, 42.ZOR člen 156.
upravni postopek - izdaja lokacijskega dovoljenja - soglasje mejaša - imisije
Tožnikovo opisano dejanje ima zgolj naravo soglasja. Kot sta poudarili sodišči nižjih stopenj, sta pravdni stranki sodelovali v upravnem postopku kot stranki upravnega postopka, v katerem sta lahko podajali svoje izjave in stališča v tam zahtevanih procesnih oblikah. Upravni organ pa je nato izdal odločbo o stvari, ki je bila predmet upravnega postopka. Izjav udeleženih strank v upravnem postopku zato ni mogoče šteti za izjavo volj v obligacijskopravnem smislu. Z izjavami kot so zgoraj povzete in ki so naslovljene na upravni organ v določenem upravnem postopku in za potrebe takega postopka, ne more nastati brez soglasne volje obeh strank še kaj drugega, to je civilnopravna pogodba. Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišč nižjih stopenj, da med postopkom ugotovljene okoliščine v zvezi s tožnikovo izjavo o soglasju, ne dajejo podlage za sklep, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo, sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi s toženkino gradnjo in ki naj bi ga toženka z drugačno gradnjo kršila. Obligacijsko praven zahtevek tožnika je bil utemeljeno zavrnjen, ker se v tožbi zatrjevana podlaga po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj ni potrdila, v ugotovljeni podlagi pa ni imel opore.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177. Zakon o obrambi in zaščiti člen 18, 18/3.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - odgovornost države - služenje vojaškega roka - pojem nevarne dejavnosti - vojaška vaja kot nevarna dejavnost - povrnitev negmotne škode
ZOR sicer ne pojasnjuje, kaj je nevarna dejavnost, iz katere izvira povečana nevarnost nastanka škode in za katero objektivno odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja. Pojem nevarna dejavnost je zato pravni standard, ki ga mora sodišče oz. sodna praksa v vsakem posameznem primeru vsebinsko pojasniti. Tako je po sodni praksi na splošno nevarna dejavnost takšna, ki v konkretnih okoliščinah pomeni po svoji naravi in načinu opravljanja povečano nevarnost za nastanek škode na življenju in zdravju ljudi. Tako nevarno dejavnost predstavlja tudi konkretna vojaška vaja, ki so jo morali vojaki obvezno izvajati in pri kateri je bil tožnik telesno poškodovan, ko je moral v vlogi osumljenca dajati fizični odpor drugim trem vojakom, ki so imeli nalogo, da ga telesno obvladajo in preiščejo. Namreč pri taki vaji tožnik ni imel možnosti sam poskrbeti za svojo varnost, niti ni mogel vplivati na stopnjo fizične sile ostalih treh vojakov.
ZPPSL člen 142, 142/2, 144, 144/1. ZPP (1977) člen 2, 71, 71-5, 83, 83/1.
stečajni postopek - prerekane terjatve - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - pasivna legitimacija
ZPPSL upravičuje vse upnike stečajnega dolžnika, da prerekajo prijavljene terjatve drugih upnikov. S tem, da posamezen upnik to upravičenje izkoristi, nastane novo sporno pravno razmerje med upnikom, katerega terjatev je prerekana in upnikom, ki to terjatev prereka. To pa je možno razrešiti samo med strankama (upniki), ki sta v sporu , ne pa med strankama (stečajnim dolžnikom in upnikom), ki to nista.