CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00018996
OZ člen 921, 929, 929/1, 948, 949, 949/2. ZPP člen 128, 128/5, 201, 201/1, 377, 384, 384/1.
premoženjsko zavarovanje - požarno zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje na tuj račun - namen premoženjskega zavarovanja - zavarovalni interes - premoženjski interes - razlaga splošnih pogojev - upravičenec po zavarovalni polici - višina zavarovalnine - vstop intervenienta v pravdo - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Temeljno načelo premoženjskega zavarovanja je, da oškodovanec ni upravičen do višje zavarovalnine, kot znaša škoda, ki jo je v zavarovalnem primeru utrpel. Zavarovanec z izplačilom zavarovalnine ne sme biti obogaten. To načelo je uzakonjeno v drugem odstavku 949. člena OZ, izhaja pa tudi iz Splošnih pogojev za zavarovanje pred požarom.
Sodišči prve in druge stopnje nista ugotavljali, ali so v konkretnem primeru okoliščine take, da bi utemeljevale izplačilo nižje zavarovalnine od tržne vrednosti zgradbe.
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1, 156, 156-3.. ZDavP-2 člen 397, 397/1-6.
kršitev materialnih določb zakona - načelo zakonitosti - milejši zakon - prepoved retroaktivne veljave zakona - zastaranje pregona za prekršek - narava zastaranja - materialni zastaralni rok - meje sankcioniranja prekrškov
Pri uporabi določb o zastaranju je treba spoštovati prepoved retroaktivne veljavnosti strožjega zakona. Če je zakonodajalec zastaralne roke po storitvi prekrška uredil na novo, se ti, skladno z določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1, lahko uporabijo le, če storilca postavijo v ugodnejši položaj.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede kriterijev in višine denarnega povračila po prvem odstavku 118. člena ZDR-1?
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - nezakonitost odpovedi - kriteriji za določanje presežnih delavcev - novinar - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca
Okoliščina, da je sodišče ugotovilo, da je bil podan v odpovedi pogodbe o zaposlitvi zatrjevan poslovni razlog (upad poslovnega uspeha in prihodkov in posledično odločitev poslovodstva za zmanjšanje števila izvajalcev na določenih delovnih mestih), ne pomeni, da je zato avtomatično možna le sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, češ da tožena stranka objektivno nima možnosti, da tožnici ponudi novo zaposlitev. Za objektivno nemožnost reintegracije delavca, kljub ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, gre, če se delo, ki ga opravlja preseženi delavec, pri delodajalcu sploh več ne izvaja. Pri toženi stranki se še opravlja novinarsko delo in v tem okviru tudi delo specializiranega novinarja, zato ne gre za objektivni razlog, ki bi toženi stranki onemogočal, da tožnici zagotovi ustrezno delo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožeči stranki nastala premoženjska škoda, če odtujena premična stvar še obstaja, torej če ni na primer uničena ali pokvarjena.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - dopuščena revizija
Glede na namen zakonodajalca, da z uzakonitvijo neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ zavaruje položaj podjemnikovega sodelavca v primeru, ko ne prejme plačila od podjemnika, bi bila v izrecnem nasprotju s tem namenom razlaga, ki bi podjemniku odrekala takšno zavarovanje (kljub obstoju dejanskih predpostavk 631. člena OZ) v primeru, ko je možnost (celotnega) poplačila s strani podjemnika najbolj ogrožena, to je v primeru, ko je nad podjemnikom začet stečajni postopek.
ZPP člen 22, 24, 24/2, 25, 25/2. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - prepozen ugovor
Tožena stranka je bila s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 28. 6. 2018, prepozen.
ZDR-1 člen 6, 7, 7/4, 47, 111, 111/3. ZPIZ-1 člen 101.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina - III. kategorija invalidnosti - sklep o premestitvi - pravnomočnost - trpinčenje na delovnem mestu - kršitev pravic delavca
Sklep o premestitvi na drugo delovno mesto je toženka izdala po tem, ko je bil tožnik z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Zoper sklep tožnik ni uveljavljal sodnega varstva, zato je postal dokončen in pravnomočen. Pravnomočnost sklepa sanira tudi morebitne nepravilnosti, zato sodišče ne more slediti tožnikovemu stališču, da je nezakonit. Ker je bil sklep dokončen in pravnomočen, je za toženko predstavljal zakonito podlago za izplačevanje plače in dodatkov.
Iz ravnanj toženke izhaja, da je kljub temu, da je zadostila vsem formalnim zakonskim zahtevam - tožniku na podlagi odločbe ZPIZ vročila sklep o premestitvi, ki je postal pravnomočen - želela rešiti tožnikov status; to, da ni vztrajala na premestitvi, čeprav je bil sklep pravnomočen, je storila v tožnikovo korist. Njenega ravnanja, četudi je bilo reševanje statusa dolgotrajno in počasno, ob tem, da je tožniku, čeprav ni delal, izplačevala plačo, ki bi jo prejel, če bi delal, ni mogoče označiti niti za kršenje ustavnih pravic niti za diskriminacijo oziroma trpinčenje na delovnem mestu.
nedopustnost izvršbe - sporna dejstva v izvršbi - subjektivne meje pravnomočnosti
V drugem postopku je bila pravnomočno ugotovljena drugačna terjatev tožene stranke (v tem postopku), z drugačno zapadlostjo, kot pa je bilo dogovorjeno v izvršilnem naslovu. Ker tožeča stranka (v tem postopku) ni bila obveščena o teku druge pravde po določbah 204. člena ZPP, v njej ugotovljena dejstva ne morejo veljati za ugotovljena v tem postopku. S takim postopanjem je bila tožeči stranki (revidentki) onemogočena pravica do obravnavanja spornih dejstev, ki so podlaga za presojo, kakšna terjatev je bila zavarovana s hipoteko, v kakšni višini in s kakšno zapadlostjo.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprej
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 v zvezi s ponovno odmero pokojnine izrecno določilo uporabo izrednega pravnega sredstva razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe iz prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2, s katerim nepravilne odločitve oz. njenih pravnih posledic, ki so že nastale, ni mogoče odpraviti za nazaj, temveč se lahko le za naprej vzpostavi zakonito stanje. Poleg tega Ustavna odločba v 5. točki tudi jasno določa časovni učinek odločbe o ponovni odmeri, ki jo izda toženka tako, da nova odločba v vseh primerih učinkuje zgolj za naprej (od zahteve oz. od po uradni dolžnosti izdane odločbe dalje), in ne za nazaj.
BANČNO JAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00017431
ZGD-1 člen 263. ZBan-1 člen 66, 177. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - uprava banke - odškodninska odgovornost članov uprave bank - skrbnost ravnanja uprave
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali član uprave odgovarja družbi za škodo tudi v zvezi s sklepi uprave, o katerih je zaradi preprečevanja konflikta interesov s soglasjem nadzornega sveta družbe namesto člana odločal njegov pooblaščenec kot nadomestni član,
- ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zvezi z določbami 66. člena ter 177. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb.
koncesijska pogodba - spor iz koncesijske pogodbe - arbitražni sporazum - pristojnost sodišča - avtentična razlaga zakona
Gre za spor, ki izvira iz koncesijske pogodbe oziroma je z njo v zvezi. Čeprav gre za obogatitveni in odškodninski zahtevek, tožena stranka oba zahtevka utemeljuje na kršitvi koncesijske pogodbe.
Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča. Določba 40. člena ZGJS določa razmejitev pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem, pristojnim za odločanje v upravnih sporih, in ne izključne pristojnosti rednega sodišča za odločanje v sporih iz koncesijski pogodb.
Določbo tretjega odstavka 243. člena OZ je treba razumeti na način, da se upošteva morebitna korist, ki je nastala s škodnim ravnanjem in ne že pred njim. Protipravno ravnanje, ki se očita tožencu, je sklenitev posojilnih pogodb in pogodbe o odstopu terjatve, te pa so bile sklenjene po 15. 1. 2001. Za to časovno obdobje pa toženec ni podal trditev, da bi z njegovim dejanjem nastala kakšna korist.
14. člen ZPP določa, da je pravdno sodišče glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, kadar tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. Navedeni člen ne predpisuje načina, kako pravdno sodišče kazensko sodbo pridobi, zato je za pridobitev in vpogled v obsodilno sodbo treba uporabiti druge določbe ZPP, ki določajo predložitev dokazov. V pravdnem postopku velja razpravno načelo. Preiskovalno načelo je izjema. Uveljavljeno je za primer, kadar sodišče meni, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena v zvezi s 3. členom ZPP).
Tretji odstavek 226. člena ZPP omogoča, da sodišče (na predlog stranke) preskrbi kazensko obsodilno sodbo samo, vendar le v primeru, če stranka sodbe ne pridobiti sama. Če stranka to lahko doseže, velja predložitvena dolžnost stranke.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do obrambe - ustna obravnava - zaslišanje obremenilne priče - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče je kršilo pravico do obrambe s tem, ko na ustno obravnavo, kjer sta bili zaslišani priči, ni vabilo niti storilca niti njegove zagovornice. Storilec oziroma njegova zagovornica nista imela možnosti, da bi vsaj enkrat v postopku (na ustni obravnavi) lahko zaslišala tako obremenilno kot tudi predlagano pričo, saj o njunem zaslišanju nista bila obveščena. Pri tem je iz obrazložitve sodbe razvidno, da je sodišče na izvedena dokaza tudi oprlo svojo odločitev. Takšen odvzem procesnih jamstev v konkretnem primeru zato predstavlja kršitev pravice do obrambe iz 29. člena Ustave RS, ki je v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1 vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.
kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki - odločba o kazenski sankciji - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - bruto ali neto znesek
V takšnem opisu kaznivega dejanja so v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča vsebovani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Vrhovno sodišče je že v sodbi I Kp 30816/2012 z dne 14. 3. 2014 presodilo, da s tem, ko v izreku sodbe ni navedenih zneskov neplačanih prispevkov, ni podana kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, niti kršitev materialnega zakona. Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 namreč ni kaznivo dejanje zoper premoženje, temveč so z njim varovane temeljne pravice delavcev, med katere spada tudi plačilo z zakonom predpisanih prispevkov za socialno varnost. V sodbah I Kp 61453/2011 z dne 11. 12. 2015 in I Ips 32471/2011 z dne 24. 11. 2016 je Vrhovno sodišče presodilo, da ima delavec pravico do plačila za opravljeno delo, kar pomeni, do vsega, kar mu po zakonu pripada, torej plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni varnosti in pravico do regresa. Pravica delavca je torej pravica do bruto plače in ostalih prejemkov iz delovnega razmerja.
Iz delovnega razmerja, kot že rečeno, izhaja pravica do bruto plače in drugih povračil iz delovnega razmerja. Vendar plača delavcu ne pripada v celoti, temveč se razdeli na plačilo davkov in prispevkov, ki pripadajo državi oziroma različnim državnim blagajnam ter delavcu, ki prejme neto plačo. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da je socialna varnost dobrina, ki ni razpoložljiva in oškodovanec v njen poseg ne more privoliti. To pomeni, da tudi eventualni pristanek na tako imenovano neto plačo, odpoved regresa, ali celo odpoved plači, ne more razbremeniti delodajalca plačila obveznosti, ki jih ima po zakonu.
V konkretnem primeru je sodišče pri odločitvi o premoženjskopravnem zahtevku, oziroma določitvi posebnega pogoja, upoštevalo vsoto vseh neplačanih obveznosti delodajalca, ki so v krivdoreku (ustrezno) navedene v bruto zneskih. Povedano drugače: sodišče je seštelo posamezne bruto zneske, ki izvirajo iz delovnega razmerja delavca pri delodajalcu in jih delodajalec ni izplačal, pri tem pa ni ločilo med neto zneski, ki bi morali biti izplačani na račun delavca in zneski, ki gredo državi na račun plačila davkov in prispevkov iz delovnega razmerja. Slednji ne pripadajo delavcu, temveč državnemu proračunu oziroma državnim blagajnam. Zaradi navedenega je odločitev o premoženjskopravnem zahtevku, ki po vsebini pomeni pritegnitev pravde v kazenski postopek, nezakonita. Takšna odločitev namreč pomeni, da je delavec obogaten za tisti del neizplačanih plač, oziroma drugih plačil iz delovnega razmerja, ki pripadajo državi oziroma pokojninski in invalidski ter zdravstveni blagajni.
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - komisijska prodaja avtomobila - neizpolnitev pogodbene obveznosti
Opis kaznivega dejanja predstavlja okvir za ugotavljanje dejanskega stanja, kot ga zatrjuje obtožni akt in mora biti konkretiziran do te mere, da po eni strani omogoča (sodišču) pravno vrednotenje obdolženčevega ravnanja in sklepanje o obstoju ali o neobstoju kaznivega dejanja, po drugi strani pa mora tudi omogočiti, da obdolženec lahko uspešno uresničuje svojo obrambo. Opis dejanja, v katerem je točno in določno navedeno, za kateri predmet (avto) je šlo, z navedbo znamke, številke šasije in cene, priprava pogodbe in zaveza o izročitvi navedenega vozila konkretizira preslepitev oškodovanca s prikazovanjem da bodo obveznosti izpolnjene.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Upoštevaje določbo drugega odstavka 367. člena ZPP je v obravnavani zadevi revizija dovoljena že glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe in je Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog ni popoln, ker ne vsebuje nobenega konkretnega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Prav konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistveni element predloga za dopustitev revizije, zato predlagatelji te naloge ne morejo prepustiti Vrhovnemu sodišču.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 358, 358/2, 372, 372/1. OZ člen 333, 333/1.
dopuščena revizija - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - oblika odpovedi - vročitev izjave o odstopu - učinkovanje odstopne izjave - prejemna teorija - zastaranje terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo po drugem odstavku 358. člena ZOR, ko je štelo, da je odpoved trajnega dolžniškega razmerja drugi stranki možna le v pisni obliki.
- ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo glede zastaranja terjatev po prvem odstavku 372. člena ZOR za terjatev, ki je zapadla 16. 3. 2013.
Medtem ko je določba 15. člena OZ splošna in zadeva katero koli sestavino pogodbe, da je le bistvena, pa ima 16. člen OZ ožje področje urejanja. To ugotovimo z razčlenitvijo zakonskega besedila, ki nam pove, da ta določba ureja naslednje dejansko stanje: 1.) med strankama obstaja nesporazum; 2.) nesporazum zadeva (a) naravo pogodbe ali (b) podlago ali (c) predmet obveznosti; 3.) stranki sta kljub temu prepričani, da se strinjata. Če gre za tako dejansko stanje, je v 16. členu OZ določena tudi pravna posledica - pogodba ne nastane. To pomeni, da institut "nesporazuma", kot je urejen v 16. členu OZ, ne pokriva vseh nesoglasij. Ne ureja namreč primerov nesoglasij o lastnostih predmeta pogodbe (in tudi ne nesoglasij o osebi, s katero se sklepa pogodba) - zato pa te napake pokriva 46. člen OZ, ki ureja zmoto.