ZOR člen 26, 32, 26, 32. ZTPDR člen 85, 85/1, 85, 85/1.
kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe - delovni spor
Če pride do pogovorov o spremembi izhodiščnih plač po tarifni prilogi KP, vendar dogovor o tem (socialni sporazum med predstavniki delojemalcev in delodajalcev) ni bil sklenjen, se šteje, da izhodiščne plače niso bile spremenjene. Neutemeljeno je sklicevanje delodajalca na določbe 26. in 32. člena ZOR, češ da je bil dogovor o izhodiščnih plačah dejansko sklenjen, saj iz 8. člena KP tožene stranke izhaja zahteva po strogi obličnosti in objavi sprememb in dopolnitev KP.
Določbe KP, ki urejajo sodno (ne)pristojnost za spore med strankami KP, ne predstavljajo podlage za sodno (ne)pristojnost za konkretne individualne delovne spore. Spori o strankah KP so spori med predstavniki delojemalcev in predstavniki delodajalcev, ne pa spori med posameznim delavcem in delodajalcem.
V primeru, ko za obravnavanje vseh tožbenih zahtevkov ni pristojno isto sodišče, in je sodišče, kjer je bila tožba vložena, to v delu že poslalo v obravnavanje drugemu sodišču, ki je tožencu prvo vročilo tožbo, ne da bi ga poučilo, da pred njim ne teče postopek glede vseh uveljavljanih zahtevkov, je odgovor, ki ga je vložil toženec pri tem sodišču in je v njem nasprotoval vsem zahtevkom, šteti za pravočasno vložen tudi pri sodišču in zoper tiste zahtevke, ki se obravnavajo pred prvim sodiščem.
S predhodno odredbo s predznabmo zastane pravice na dolžnikovi nepremičnini se zavaruje bodoča izterjava denarne terjatve, dokazne s kvalificirano javno listno, na podlagi katere je še ni mogoče zahtevati (prisilne izvršbe prvi odstavek 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).
Od vknjižbe zastavne pravice se predznamba zastavne pravice razlikuje po tem, da učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. V takšnem primeru predznamba učinkuje kot vknjižba že od trenutka vložitve predloga za predznambo (določbi 25. in 46. člena Zakona o zemljiški knjigi).
Upnik ima v postopku prisilne poravnave položaj ločitvenega upnika, če je pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil pravico, na podlagi katere ima pravico do plačila svoje terjatve iz določenega dolžnikovega premoženja pred poplačilom drugih upnikov.
Ena izmed ločitvenih pravic je tudi zastavna pravica.
Upnica je z opravičbo predznambe zastavne pravice več kot dva meseca pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave v razmerju do doložnice pridobila zastavno (to je ločitvenoI) pravico, na katero potrjena prisilna poravana nad dolžnico nima nobenega pravnega učinka (drugi odstavek 60. člena Zakona o prisilni poravnai, stečaju in likvidaciji).
Če je zaščitena kmetija v solasti in eden od solastnikov umre, se za prevzemnika določi tistega zakonitega dediča zapustnika, ki je že solastnik zaščitene kmetije.
predlog za pregon - pravočasnost - čas storitve kaznivega dejanja
Ker je kot datum storitve kaznivega dejanja zatajitve po I. odst. 215. čl. KZ določen 4.8.2001, oškodovana gospodarska družba pa je vložila kazensko ovadbo šele 21.1.2002 je predlog za kazenski pregon vložen prepozno. Razlogovanje sodišča 1. stopnje, da naj bi obdolženčev prilastitveni namen nastal kasneje, ne more biti upoštevno. Zato bi moralo sodišče 1. stopnje izdati namesto obsodilne oprostilno sodbo. Kršitev po 5. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP se upošteva po uradni dolžnosti.
Ker je obtoženka izvrševala kaznivo dejanje poneverbe po 2. in 1. odst. 245. čl. KZ več kot pet let, prisvajanje denarja pa je spretno prikrivala z vodenjem dvojne blagajniške dokumentacije, prilastila pa si je kar 8.540.002,50 SIT, ji kljub odkritemu priznanju, in delni povrnitvi povzročene škode ter petletnemu časovnemu zamiku od storitve kaznivega dejanja ni mogoče izreči pogojne obsodbe.
Tožena stranka je prejela zneske, ki kljub označbi v plačilnih listah niso predstavljali vračila dokapitalizacije niti plačila stimulacije, zato je te zneske pridobila neupravičeno in brez pravne podlage. Skladno z 210. čl. in 214. čl. ZOR je dolžna te zneske povrniti, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema posamičnih mesečnih zneskov v plačilo do plačila.
1. odst. 101. čl. ZPP/77, ki je veljal v času vložitve tožbe, je določal, da s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je pravna osega dala. Ker začeti postopek prisilne poravnave ne pomeni prenehanje pravne osebe, ostane v veljavi po začetku prisilne poravnave tudi pooblastilo, ki ga je pravna oseba ob vložitvi tožbe dala svojemu pooblaščencu.
Če delavec zaradi daljše odsotnosti zaradi bolniškega staleža ne more izrabiti letnega dopusta po pravilih, opredeljenih v 58. členu ZDR, ne izgubi pravice do regresa za letni dopust. Ta pravica ni vezana na dejansko izrabo letnega dopusta, ampak na pravico do izrabe, ki pa jo delavec pridobi pod pogoji, določenih v 1. odst. 57. člena ZDR.
Ker tožnici delovno razmerje ni prenehalo na način, določen v 8. členu ZPPPAI, temveč zaradi uvedbe stečajnega postopka, poleg tega pa tudi ne izpolnjuje pogoja starosti po 2. odst. 7. člena novele ZPPPAI, njen zahtevek na priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji ni utemeljen.
Po 1. odst. 36. čl. ZPIZ se za svoje delo šteje delo na delovnem mestu, na katerega je bil zavarovanec trajno razporejen neposredno pred nastankom invalidnosti. Trajna razporeditev iz te zakonske določbe ne pomeni, da mora biti delavec v delovnem razmerju za nedoločen čas (ter da za svoje delo ni mogoče šteti dela za določen čas), marveč da se kot svoje delo obravnava delo, na katerega je bil zavarovanec trajno razporejen neposredno pred nastankom invalidnosti. Kratkotrajne razporeditve zaradi organizacijskih razlogov na drugo delo se ne štejejo kot svoje delo.
Določba 2. odst. 36. člena ZPIZ, da mora zavarovanec opravljati svoje delo najmanj 2 leti v zadnjih treh letih pred nastankom invalidnosti, torej pred pričetkom invalidskega postopka, ne pomeni, da bi moral zavarovanec svoje delo iz 1. odst. 36. čl. zakona opravljati najmanj 2 leti v zadnjih treh letih pred nastankom invalidnosti. Zakon ne omejuje, koliko časa bi moral zavarovanec opravljati svoje delo iz 1. odst. 36. čl., pač pa z določbo 2. odst. 36. čl. omogoča le, da se v primeru, ko je zavarovanec neposredno pred uvedbo invalidskega postopka delal in bil v smislu delovnopravnih predpisov trajno razporejen na delovno mesto, na katerem so bili pogoji dela lažji, za svoje delo šteje tisto delo, na katerem je delal pred tem - in so bili pogoji težji - če je na njem delal najmanj 2 leti v zadnjih treh letih pred uvedbo invalidskega postopka.
Skladno s 65. in 80. čl. ZZVZZ in 257. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja sklepa zavod pogodbe z zdravstvenimi zavodi in drugimi zavodi ter organizacijami in z zasebnimi zdravstvenimi delavci. Pri uveljavljanju pravic ima zavarovana oseba pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. V 23. čl. ZZVZZ so določene zdravstvene storitve, za katere je zavarovanim osebam z obveznim zavarovanjem zagotovljeno plačilo. To pomeni, da zavarovana oseba nima pravice do povračila stroškov za zdravstvene - tudi za zobozdravstvene - storitve, ki niso opravljene pri izvajalcu, s katerim ima zavod pogodbo. To izrecno določajo tudi Pravila v 257. čl., po katerem zavarovana oseba nima pravice do povračila stroškov zdravljenja, vključno z zdravili, tehničnimi pripomočki in prevozi, če so bile zdravstvene storitve opravljene v samoplačniški ambulanti.
V zakonu in pravilih ni nobene podlage, da bi zavarovanec lahko uveljavljal od zavoda povračilo stroškov za zdravljenje komplikacije v primeru, ko je bilo primarno zdravljenje zoba s protetičnim izdelkom opravljeno pri dr. V. v času, ko je imel pogodbo z zavodom, zdravljenje komplikacije pa v času, ko le-ta pogodbe z zavodom ni več imel.
ZDR (1990) člen 57. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 53. ZDR člen 131.
regres za letni dopust
Regres za letni dopust pripada delavcu ne glede na to, ali je ta pravica opredeljena v pogodbi o zaposlitvi. Gre za pravico, ki izhaja neposredno iz kolektivne pogodbe, po novem ZDR pa je to pravica, ki izhaja iz zakona.
Imetnik nevarne stvari je odgovoren za škodo, če je stvar (pištolo) izročil osebi, ki zaradi posebnega psihičnega stanja ni sposobna zakonito ravnati z orožjem. Tak primer je podan, če je pištola izročena osebi, ki več mesecev grozi s fizičnim obračunom z oškodovancem, nato pa pri obračunu resnično uporabi pištolo.
Če delodajalec delavcu brez pravne podlage izplača določen znesek, od katerega so bili predhodno odvedeni davki in prispevki, pa se ugotovi, da ta znesek ni bil izplačan iz naslova plače (izvira pa iz delovnega razmerja), je dolžan delavec prejeti znesek vrniti (210. čl. ZOR) z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje, saj tožena stranka ni bila nedobroverna (214. čl. ZOR).
Zaradi neplačila sodne takse za pritožbo oz. nepredložitve dokazila o plačilu sodne takse za pritožbo se pritožba ne šteje za umaknjeno. Plačilo sodne takse za pritožbo oz. predložitev dokazila o plačilu te takse ni procesna predpostavka za dopustnost pritožbe - tako je tudi stališče VS RS v sklepu opr. št. II Ips 404/2002 z dne 14.11.2002.
funkcionarji - župan - nepoklicno opravljanje funkcije - upokojenec - osebni dohodek - sejnine
Osebni dohodek za nepoklicno opravljanje funkcije znaša največ 33 % osebnega dohodka, ki bi pripadal funkcionarju za poklicno opravljanje funkcije za poln delovni čas. Čeprav v 13. členu zakona o funkcionarjih ni naveden primer, ko funkcijo opravlja upokojenec (ne pa delavec v delovnem razmerju), tudi upokojenec ne more dobivati višjega osebnega dohodka, kot je določeno z zakonom, če opravlja funkcijo nepoklicno. Zato je zmotno stališče, da se 13. člen zakona ne nanaša na upokojenca, ki nepoklicno opravlja funkcijo župana.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da izplačilo sejnin nima zakonite podlage. Štelo je, da so dopustni le stroški, izhajajoči iz 71. čl. ZDDO. Pri tem se ni opredelilo do navedb, da so bile sejnine določene s splošnim aktom občine in da so se izplačevale svetnikom in bi bilo neenakopravno, če se županu ne bi. Župan in svetniki so funkcionarji in se zato zanje le smiselno uporabljajo določbe ZDDO. Nepravilno je sklepanje, da izdatek, ki ni predviden z zakonom, ni dopusten oziroma nima pravne podlage.
Če se izpodbija veljavnost pravnega posla zaradi poslovne nesposobnosti stranke, za odločanje ne zadostuje ugotovitev, da so bile voljne in pojmovne sposobnosti stranke bistveno zmanjšane. Treba je ugotoviti, ali je bila stranka sposobna dojeti pomen konkretnega pravnega posla in ali je bila sposobna izoblikovati pravo poslovno voljo.
najemna pogodba - smrt najemnika - izselitev iz stanovanja
Tako kot v primeru odpovedi najemne pogodbe, se tudi v primeru, kot je obravnavani, njeno učinkovanje podaljša do poteka izselitvenega roka. To pomeni na eni strani lastnikovo dolžnost omogočanja uporabe stanovanja do poteka izselitvenega roka in na drugi strani obveznost plačevanja najemnine do poteka izselitvenega roka. Pritrditi je zato treba tožniku, da je bil toženec dolžan plačati najemnino do izselitve, torej do 12.3.1997, vendar ne v vtoževanem znesku, ampak najemnino, kot je bila določena z najemno pogodbo, katere učinkovanje se je podaljšalo do poteka izselitvenega roka. To pa je (6. člen najemne pogodbe) neprofitna najemnina oz. najemnina, določena z metodologijo za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. l. RS, št. 47/95). Ker je bila ta plačana le za mesec februar, ne pa tudi za čas od 1.3.1997 do 12.3.1997 in ker obseg neprofitne najemnine za navedeno obdobje ni bil ugotavljan, je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti v obsegu določenem v izreku te odločbe (355. člen ZPP), v preostalem delu pa tožnikovo pritožbo zavrniti in v nerazveljavljenem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).
Pri odločanju o utemeljenenosti razrešitve direktorja (in posledično o upravičenosti do izplačila odpravnine) sodišče presoja utemeljenost le tistih razlogov, ki so bili obravnavani ob razrešitvi in na podlagi katerih je bil poslovodni organ razrešen. V sodnem postopku razrešitvenih razlogov ni mogoče širiti.