ZGD člen 461, 462, 462/1, 463, 463/1-1, 478, 478/1, 529, 529/1. ZGD-1 člen 528, 530, 530/1-1, 530/2, 545, 545/1.
dopuščena revizija - koncern – dejanski koncern – odpoklic člana poslovodstva odvisne družbe – razlogi za odpoklic – poslovne odločitve člana poslovodstva
V primeru dejanskega koncerna je treba presojati utemeljenost odpoklica člana poslovodstva odvisne družbe z vidika, ali razlogi, s katerimi je utemeljen odpoklic, izvirajo iz poslovnih odločitev, ki jih je član uprave sprejel samostojno ali pa iz tistih odločitev, ki jih je sprejel po navodilih (tudi neformalnih) obvladujoče družbe. Nevzdržno bi bilo stališče, da lahko obvladujoča družba doseže odpoklic direktorja odvisne družbe iz utemeljenih razlogov zato, ker je ravnal po njenih navodilih, ki so bila za odvisno družbo škodljiva.
pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča – pogodba o delu – podjemna pogodba - oblika pogodbe – časovno odložene obveznosti – povrnitev vlaganj - obličnost - konvalidacija – teorija realizacije - pretežna izpolnitev obveznosti – načelo vestnosti in poštenja – dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je že izreklo (sodba III Ips 40/2008 z dne 23. 1. 2012), da „pretežnost izpolnitve“ predstavlja pravni standard, katerega konkretizacija pri časovno odloženih obveznostih ne more biti samo količinska, saj bi takšna razlaga omogočala nepošteno ravnanje in špekuliranje strank. Preprečevanje takšnega ravnanja pa je ravno predmet varstva uzakonjenega pravila teorije o realizaciji oblikovno pomanjkljivih pogodb. In še, da je pomembna okoliščina, da sta obe stranki določeno časovno obdobje izpolnjevali vsaka svojo obveznost, zaradi česar se je stranka lahko upravičeno zanesla, da (druga) stranka šteje oblikovno pomanjkljivo pogodbo za veljavno. Pri takšni razlagi pojma „pretežnost izpolnitve“ se je sodišče sklicevalo tudi na načelo vestnosti in poštenja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006812
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 45, 52, 52/2-6. ZPrCP člen 26. ZVoz člen 2, 2/1-2.
postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku – redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
Hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (šesta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006818
ZP-1 člen 169, 171, 202d, 202d/8, 202e, 202e/2. ZKP člen 420, 520/1.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - dokazilo o vključitvi v ustrezen program - zahteva za varstvo zakonitosti - smiselna uporaba ZKP - dovoljenost zahteve - druga odločba
Odločitev Višjega sodišča, ki je pri odločitvi o razveljavitvi sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevalo razloge zamude roka za predložitev dokazila, dejstvo, da se je storilka prijavila takoj, ko je to bilo mogoče in se, v času do odločanja o pritožbi rehabilitacijskega programa tudi že udeležila, ni nezakonita.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - pravo znamk - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - znamka opisni znaki - razlikovalni učinek - angleški jezik
Za vprašanje razlikovalnega učinka in opisnosti znaka „REHAB“ ni bistven dejanski pomen te besede oziroma znaka, ampak vprašanje, kako povprečni slovenski potrošnik dojame ta znak.
Za razliko od zmote po 46. členu OZ gre pri prevari za naklepno ravnanje. Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev pogodbe, mora torej dokazati, da je nasprotna stranka ravnala z naklepom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
Pravilno je stališče drugostopenjskega sodišča, da je prevaro mogoče storiti tudi z zamolčanjem dejstev, ki jih ima stranka dolžnost razkriti. Zgolj to, da tožena stranka tožeči stranki ni izrecno predstavila vseh podatkov (ki so se kasneje izkazali za relevantne), še ne pomeni, da je ravnala z naklepom, da bi tožečo stranko napeljala k sklenitvi pogodbe. Tožeči stranki je namreč dala možnost, da dokumentacijo pregleda, kar kaže na to, da ji podatkov, ki so iz nje izhajali, ni imela namena prikriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS4002399
ZPP člen 98, 98/5, 350, 350/2. URS člen 15, 25.
pravica do pravnega sredstva – dovoljenost pritožbe – zastopanje pravne osebe – pooblastilo – član uprave družbe – predsednik uprave družbe – odvetnik - meje preizkusa pooblastila kadar pravdno stranko v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem zastopa isti odvetnik - zavrženje pritožbe – načelo sorazmernosti
Določbo petega odstavka 98. člena ZPP treba ustavno skladno razlagati tako, da pritožbeno sodišče ne more zavreči pritožbe, kadar ugotovi nepravilnost pooblastila odvetnika, ki je stranko z istim nepravilnim pooblastilom zastopal že pred sodiščem prve stopnje, če je sodišče prve stopnje spregledalo nepravilnost (ki bi jo lahko stranka pred sodiščem prve stopnje odpravila) in meritorno odločilo o zadevi.
Sporni izvid ni bil izdelan za potrebe te pravde. Pridobil ga je končni kupec (hrvaško podjetje C. d. o. o), ki je podvomil v kvaliteto dobavljene barve. Zato ni mogoče sprejeti stališča, da je v obravnavanem primeru nastopila situacija, ko je zasebni dajalec mnenja delal po strankinih navodilih in v njeno korist. Prav ta položaj, v katerem bi lahko bilo ogroženo načelo kontradiktornosti, pa varuje (prej omenjena) praksa Vrhovnega sodišča.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – različna pravna podlaga zahtevkov – seštevanje vrednosti spornega predmeta - odgovornost za obveznosti - poroštvo – aktivni družbenik izbrisane družbe – porok in glavni dolžnik po ZFPPod - solidarni dolžniki - zakoniti sosporniki - nujni sosporniki - pravni interes za varstvo tuje pravice - res iudicata - zamudne obresti
Solidarni dolžniki so le navadni materialni sosporniki.
Tožeča stranka bo lahko s tem, ko je v novem sojenju pridobila izvršilni naslov še zoper prvega toženca, ki je sporni znesek dolžan plačati solidarno z A. A., dosegla poplačilo terjatve tako iz premoženja prvega toženca kot iz premoženja A. A. Ko pa bo terjatev poplačana, bosta lahko prvi toženec ali A. A. v izvršilnem postopku ugovarjala, da je terjatev že prenehala. Tožeča stranka se torej zaradi izvršilnega naslova, ki ga je izposlovala v tem sojenju, ne bo mogla poplačati dvakrat.
Zgolj na drugi stopnji zvišana kazen, ob nespremenjenih ostalih okoliščinah, ki so pred tem zadoščale za odreditev hišnega pripora, ni zadosten razlog za odreditev pripora.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 361, 361/7, 392, 394, 394/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - odločanje sodišča druge stopnje o priporu – pristojnost – pravnomočno odrejen pripor – predčasni nastop kazni - begosumnost – ponovitvena nevarnost
Sodišče druge stopnje po določbi tretjega odstavka 394. člena ZKP preizkusi priporne razloge le za obtoženca, ki je v času odločanja dejansko v priporu.
Nepravnomočno odrejenega pripora ni mogoče podaljšati in tudi ne preizkusiti.
Predčasni nastop prestajanja zaporne kazni pomeni, da je obtoženec znotraj zavoda za prestajanje kazni deležen režima po katerem so obravnavani zaporniki, v razmerju do sodišča pa ima procesnopravni položaj pripornika, z vsemi pravicami, ki so na ta status vezane.
ZDDPO-2 člen 29, 29/2-2. Slovenski računovodski standardi standard 4-24, 16-1, 17-10, 17-11, 17-24.
dovoljena revizija - davčno (ne)priznani odhodki - odhodki, ki imajo značaj privatnosti - slabitev zaloge - slabitev kot prevrednotovalni odhodek - slabitev kot davčno nepriznan odhodek
Prevrednotovalni odhodki, ki nastanejo zaradi slabitve vrednosti zalog, so lahko predmet presoje po 29. členu ZDDPO-2, torej z vidika njihove potrebnosti za pridobivanje prihodkov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006804
ZKP člen 178, 294, 371, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 325.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost – pravice obrambe – navzočnost pri preiskovalnih dejanjih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - načelo zaupanja v prometu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Zahteva za varstvo zakonitosti je ne samo izredno temveč tudi samostojno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti le iz razlogov, ki so v zakonu izrecno predpisani, zato kršitev ni mogoče uveljavljati tako, da se vložnik namesto, da bi kršitve izrecno navedel in določno pojasnil, enostavno sklicuje na navedbe, ki jih je podal v zaključni besedi ali tekom postopka, ali na kršitve, ki jih je uveljavljal v drugih pravnih sredstvih.
Udeleženci v prometu se načeloma lahko držijo zaupanja v pravilnost ravnanja drugih, a le do tedaj, dokler ne gre za manjše protipredpisno ravnanje drugih udeležencev, ki ga je storilec lahko zaznal, reagiral in pričakoval.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 9, 24.
zavrženje revizije - dovoljenost revizije – plačilo za program vrtca - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Ker pravno vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni neposredno povezano z odločitvijo v upravnem sporu, ni podan razlog za dovoljenost revizije iz druge alineje drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revidentka ni navedla konkretnih razlogov, zakaj naj bi bile posledice izpodbijane odločitve zanjo zelo hude, tudi ni podan utemeljen razlog iz tretje alineje drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDDV-1 člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 73/4. ZUS-1 člen 4, 28, 33, 36, 36/1-4. ZUP člen 222, 222/4, 255, 278. ZDavP-2 člen 129. URS člen 33.
presežek odbitka DDV – zahteva za vračilo preveč plačanega davka - molk organa - tožba zaradi posega v ustavne pravice - subsidiarno sodno varstvo - obračun DDV – obrazec kot odločba – izvršilni naslov – namen zakona – nadzor obračuna davkov
O zahtevi za vračilo preveč plačanega davka se odloča v upravnem postopku, v katerem se zahtevano preplačilo bodisi vrne brez odločbe v z zakonom določenem roku, brez ali z zavarovanjem izpolnitve obveznosti, če je potreben poseben postopek za ugotovitev upravičenosti do vračila, sicer pa se šteje, da je zahteva zavrnjena in je zato možno uporabiti pravna sredstva, ki jih ZUP in ZUS-1 predpisujeta v primeru molka organa.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006798
ZP-1 člen 169, 171, 202d, 202d/8, 202e, 202e/2. ZKP člen 420.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - dokazilo o vključitvi v ustrezen program – rok za predložitev dokazila - zahteva za varstvo zakonitosti - smiselna uporaba ZKP - dovoljenost zahteve - druga odločba
Vprašanje dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti je v ZP-1 izrecno urejeno, zato smiselna uporaba 420. člena ZKP, ne pride v poštev.
Interpretacija osmega odstavka 202d. člena ZP-1 s strani pritožbenega sodišča, da je preklic zaradi nepravočasne predložitve dokazila v konkretnem primeru nesorazmeren z namenom zahtevane predložitve, ob jasni zakonski ureditvi, presega dovoljen okvir presoje sodišča (upoštevajoč, da storilec ni z ničemer izkazal, da dokazila ni mogel pravočasno pridobiti oziroma predložiti zaradi objektivnih razlogov).
ZKP člen 299, 299/4, 371, 371/2, 420, 420/5. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločitev o dokaznem predlogu – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Če sodišče ne odloči o dokaznem predlogu, ali ne navede razlogov za njegovo zavrnitev, gre lahko za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 299. člena ZKP in za kršitev pravice do obrambe.
ZMZ člen 16b. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 4/1, 4/2. USRS člen 53, 56.
mednarodna zaščita - združevanje družine - bratje oziroma sestre begunca - krog sorodnikov osebe - skladnost ZMZ z Direktivo 2003/86/ES in Direktivo 2011/95/ES - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih
Ker tožničina sestra ni oseba iz prvega odstavka 16.b člena ZMZ niti oseba iz 4. člena Direktive Sveta 2003/86/ES, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (in tožene stranke, ko je zavrnila tožničino zahtevo za združevanje družine) pravilna in zakonita.
Sodišču v obrazložitvi sodbe sicer res ni treba prepisati ali obširno povzeti izvedenskega mnenja, mora pa na podlagi izvedenskega mnenja obrazložiti tista dejstva, ki so za posamezen primer odločilna.