PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - JAVNI RED IN MIR
VS2006813
ZP-1 člen 57, 57a, 57a/2, 156, 156-1. ZJRM-1 člen 6.
pravice obrambe – plačilni nalog – posebni primeri plačilnega naloga – opis dejanskega stanja - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nasilno in drzno vedenje – identiteta oškodovanca
Z očitkom, da je storilec žalil in grozil neidentificirani osebi, pri čemer izjava te osebe predstavlja edini dokaz v postopku, ni bil zamejen niti historični dogodek, ki je bil predmet obravnavanega prekrškovnega postopka, niti storilcu ni bila dana možnost učinkovite obrambe.
ZPP člen 80, 81, 339, 339/2, 339/2-11, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka
Dopuščena revizija o vprašanju ali je sodišče druge stopnje v obravnavanem primeru pravilno sklepalo o obstoju pritožbenega razloga iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
ZFPPIPP člen 46, 271 - 275. ZPP člen 367a, 367a/1.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - poravnava obveznosti s strani hčerinske družbe
Revizija se dopusti glede vprašanje: Al
i je v stečajnem postopku glede na pravila ZFPPIPP možno izpodbijati ravnanje stečajnega dolžnika, ki je v tem, da je stečajni dolžnik enega izmed svojih upnikov v celoti poplačal na način, da je podal navodilo svoji hčerinski družbi, da naj iz svojega premoženja poplača tega njegovega upnika (torej upnika stečajnega dolžnika), hčerinska družba pa je to navodilo upoštevala ter terjatev svoje matične družbe (torej stečajnega dolžnika) poplačala, po izvedbi navodila pa je stečajni dolžnik izvedena ravnanja hčerinske družbe priznal kot izpolnitev svojega dolga do upnika.
Sporni izvid ni bil izdelan za potrebe te pravde. Pridobil ga je končni kupec (hrvaško podjetje C. d. o. o), ki je podvomil v kvaliteto dobavljene barve. Zato ni mogoče sprejeti stališča, da je v obravnavanem primeru nastopila situacija, ko je zasebni dajalec mnenja delal po strankinih navodilih in v njeno korist. Prav ta položaj, v katerem bi lahko bilo ogroženo načelo kontradiktornosti, pa varuje (prej omenjena) praksa Vrhovnega sodišča.
ZIZ člen 108, 197, 207, 207/3. SPZ člen 136, 147, 147/3, 147/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - vrstni red poplačila terjatev - zastavna pravica na nepremičnini dolžnika - trenutek pridobitve zastavne pravice - razdelitveni narok - posledice izostanka z razdelitvenega naroka - izpodbijanje vrstnega reda poplačila terjatev na razdelitvenem naroku
Sodišče prve stopnje mora pri razdelitvi kupnine upoštevati vrstni red terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov (tretji odstavek 207. člena ZIZ). Na razdelitvenem naroku lahko upniki takemu vrstnemu redu terjatev ugovarjajo oziroma ga izpodbijajo (navajajo in dokazujejo lahko, da imajo sami prednost pri poplačilu, čeprav iz zemljiške knjige in iz spisov izhaja drugače). Sodišče prve stopnje ne sme samo določiti drugačnega vrstnega reda poplačila terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov. Če sodišče prve stopnje ne spoštuje vrstnega reda, ki izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov, lahko upnik, ki je zaradi tega v slabšem položaju, tak vrstni red izpodbija ne glede na to, ali se je razdelitvenega naroka udeležil ali ne.
Prednost pri poplačilu terjatve ima tisti zastavni upnik, katerega zastavna pravica je bila pridobljena prej (136. člen SPZ). Pri tem ni pomembno, ali je bila njegova zastavna pravica pridobljena s pogodbo ali pa gre za zastavno pravico, pridobljeno v izvršilnem postopku. Relevanten je le trenutek (in ne način) pridobitve.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - pravo znamk - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - znamka opisni znaki - razlikovalni učinek - angleški jezik
Za vprašanje razlikovalnega učinka in opisnosti znaka „REHAB“ ni bistven dejanski pomen te besede oziroma znaka, ampak vprašanje, kako povprečni slovenski potrošnik dojame ta znak.
Za razliko od zmote po 46. členu OZ gre pri prevari za naklepno ravnanje. Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev pogodbe, mora torej dokazati, da je nasprotna stranka ravnala z naklepom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
Pravilno je stališče drugostopenjskega sodišča, da je prevaro mogoče storiti tudi z zamolčanjem dejstev, ki jih ima stranka dolžnost razkriti. Zgolj to, da tožena stranka tožeči stranki ni izrecno predstavila vseh podatkov (ki so se kasneje izkazali za relevantne), še ne pomeni, da je ravnala z naklepom, da bi tožečo stranko napeljala k sklenitvi pogodbe. Tožeči stranki je namreč dala možnost, da dokumentacijo pregleda, kar kaže na to, da ji podatkov, ki so iz nje izhajali, ni imela namena prikriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS4002399
ZPP člen 98, 98/5, 350, 350/2. URS člen 15, 25.
pravica do pravnega sredstva – dovoljenost pritožbe – zastopanje pravne osebe – pooblastilo – član uprave družbe – predsednik uprave družbe – odvetnik - meje preizkusa pooblastila kadar pravdno stranko v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem zastopa isti odvetnik - zavrženje pritožbe – načelo sorazmernosti
Določbo petega odstavka 98. člena ZPP treba ustavno skladno razlagati tako, da pritožbeno sodišče ne more zavreči pritožbe, kadar ugotovi nepravilnost pooblastila odvetnika, ki je stranko z istim nepravilnim pooblastilom zastopal že pred sodiščem prve stopnje, če je sodišče prve stopnje spregledalo nepravilnost (ki bi jo lahko stranka pred sodiščem prve stopnje odpravila) in meritorno odločilo o zadevi.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – različna pravna podlaga zahtevkov – seštevanje vrednosti spornega predmeta - odgovornost za obveznosti - poroštvo – aktivni družbenik izbrisane družbe – porok in glavni dolžnik po ZFPPod - solidarni dolžniki - zakoniti sosporniki - nujni sosporniki - pravni interes za varstvo tuje pravice - res iudicata - zamudne obresti
Solidarni dolžniki so le navadni materialni sosporniki.
Tožeča stranka bo lahko s tem, ko je v novem sojenju pridobila izvršilni naslov še zoper prvega toženca, ki je sporni znesek dolžan plačati solidarno z A. A., dosegla poplačilo terjatve tako iz premoženja prvega toženca kot iz premoženja A. A. Ko pa bo terjatev poplačana, bosta lahko prvi toženec ali A. A. v izvršilnem postopku ugovarjala, da je terjatev že prenehala. Tožeča stranka se torej zaradi izvršilnega naslova, ki ga je izposlovala v tem sojenju, ne bo mogla poplačati dvakrat.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 361, 361/7, 392, 394, 394/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - odločanje sodišča druge stopnje o priporu – pristojnost – pravnomočno odrejen pripor – predčasni nastop kazni - begosumnost – ponovitvena nevarnost
Sodišče druge stopnje po določbi tretjega odstavka 394. člena ZKP preizkusi priporne razloge le za obtoženca, ki je v času odločanja dejansko v priporu.
Nepravnomočno odrejenega pripora ni mogoče podaljšati in tudi ne preizkusiti.
Predčasni nastop prestajanja zaporne kazni pomeni, da je obtoženec znotraj zavoda za prestajanje kazni deležen režima po katerem so obravnavani zaporniki, v razmerju do sodišča pa ima procesnopravni položaj pripornika, z vsemi pravicami, ki so na ta status vezane.
Zgolj na drugi stopnji zvišana kazen, ob nespremenjenih ostalih okoliščinah, ki so pred tem zadoščale za odreditev hišnega pripora, ni zadosten razlog za odreditev pripora.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006811
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 244. SPZ člen 119.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – nejasni razlogi - zloraba položaja - družba z omejeno odgovornostjo - razpolaganje s premoženjem družbe – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – povrnitev škode
Premoženje družbenikov (četudi gre za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo) je v času, ko družba obstaja kot pravna oseba, ločeno od premoženja družbe.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zavarovanje izpolnitve plačila davčne obveznosti - prepoved razpolaganja z nepremičnino - obveznost ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Če z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom stranki ni naložena obveznost ali pravica, izražena v denarni vrednosti, revizija ni dovoljena iz razlogov po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Sicer je pridobivanje poslovne tajnosti z namenom, da se izroči nepoklicani osebi, po svoji vsebini predhodni stadij drugih dveh oblik izvršitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 241. člena KZ, a predstavlja samostojno obliko tega kaznivega dejanja.
dovoljena revizija - prisilna izterjava denarne kazni - izvršba po ZDavP - izpodbijanje izvršilnega naslova - obseg preizkusa v reviziji - zadržanje prisilne izterjave - začasna odredba - kazen za prekršek - kršitev ustavnih pravic - pavšalne navedbe
Revidentovi ugovori se nanašajo na izvršilni naslov. Teh ugovorov v postopku prisilne izterjave glede na določbe 46. člena ZDavP ne more uspešno uveljavljati, saj se nanašajo na akt, ki ni predmet tega upravnega spora.
Ker je tožena stranka o pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi že odločila, je predlog za začasno odložitev prisilne izterjave po drugem odstavku 45. člena ZDavP brezpredmeten.
Policistu za pregled najdene torbice zaradi ugotovitve identitete lastnice (v gostinskem lokalu) pozabljene torbice ni bilo treba pridobiti odredbe preiskovalnega sodnika. V tem primeru ni šlo oziroma ne gre za poseg v zasebnost, temveč za ukrep varstva obsojenkine lastnine. Zato vpogleda v torbico zaradi ugotovitve identitete lastnika torbice, ni mogoče presojati z vidika kriterijev, ki so v zakonu predpisani za osebno preiskavo.
ZKP člen 119, 120, 122, 122/3, 129, 129/1, 371, 371/1-11. ZPPreb člen 17a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nejasni razlogi - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - vročanje – naslov za vročanje - vročitev v primeru odklonitve podpisa vročilnice - obvestilo o seji pritožbenega senata – pravnomočnost – zastaranje – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je sodbo obdolžencu vročilo na naslovu stalnega bivališča, ki ga je obdolženi izrecno navedel kot naslov, na katerem želi prejemati sodna pisanja. Z drugimi poskusi vročanja pa ni storilo nobene kršitve v škodo obdolženca, saj je le poskušalo narediti vse, da bi obdolženi sodbo dejansko prejel in se z njo seznanil.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni po vsebini zadeve - prijava stalnega prebivališča - zelo hude posledice - pravica do družinskega življenja - nekonkretizirane navedbe
V reviziji izpostavljeno vprašanje, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za dovoljenje za stalno prebivanje po ZUSDDD, glede na to, da takega zahtevka revidenti v upravnem postopku niso postavili, ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidenti lahko izkazali izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidenti smiselno uveljavljajo pravico do družinskega življenja, vendar po presoji Vrhovnega sodišča take nekonkretizirane navedbe, ob poudarjenem trditvenem in dokaznem bremenu, ter ob upoštevanju starosti obeh otrok (sin C. 31 let, hči B. 26 let, pri čemer je hči, glede na spremembo priimka očitno že tudi poročena) za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadoščajo.