pogodba o nakupu poslovnega deleža družbe – vrednost družbe – cena predmeta pogodbe – višina kupnine – predložitev listine – edicijska dolžnost stranke
Ker tožnik kot prodajalec ni dokazal, da je vrednost družbe višja od najnižje vrednosti kupnine, določene v pogodbi, je pritožbeno sodišče materialnopravno pravilno tožbeni zahtevek zavrnilo.
URS člen 2, 155, 155/1. ZZK-1 člen 243, 246. ZZK člen 102.
vknjižba zastavne pravice – neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - časovna omejenost izbrisne tožbe - uporaba ZZK-1 - uporaba ZZK - odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 - načelo zaupanja v pravo - retroaktivna uporaba zakona – dobra vera – dobrovernost pridobitelja zemljiškoknjižne pravice na nepremičnini
Zaupanje slabovernih pridobiteljev knjiženih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja ne more imeti prednost pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016527
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZPN člen 6, 6/2.
dopuščena revizija – družbena lastnina - promet z nepremičninami – prenos pravice uporabe - pojem druge civilno pravne osebe po ZPN – sindikat ustanovljen po sprejemu amandmajev IX in XCII k Ustavi SRS - pravni status sindikata pred sprejemom Ustave RS - omejitve neodplačnega razpolaganja z družbeno lastnino
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sindikat, ustanovljen po sprejemu ustavnih amandmajev IX in XCII k Ustavi SRS (1974) ter pred sprejemom zakonov za njihovo izpeljavo oziroma pred sprejemom Ustave RS, druga civilno pravna oseba po določbi 6. člena Zakona o prometu z nepremičninami (1976), za katero veljajo omejitve pri prometu z nepremičninami, in je zato nična pogodba o brezplačnem prenosu pravice uporabe na nepremičnini, ki sta jo dne 24. 5. 1990 sklenila Šolski center B. in Sindikat A.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0016481
Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 5. 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS člen 6, 6-1.
dopuščena revizija - odškodnina - obvezno zavarovanje v prometu - kraj škodnega dogodka - pasivna legitimacija Slovenskega odškodninskega združenja - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZOZP glede pasivne legitimacije tožene stranke?“
Sodišče Evropske unije je s sklepom C-541/11 z dne 17. 1. 2013 razsodilo, da je treba določbo 1. točke 6. člena Direktive 2000/26/ES razlagati tako, da lahko oškodovanec pod pogoji, navedenimi v tej določbi, zahteva povračilo škode od odškodninskega organa, da pa mora pred pravdo odškodninski zahtevek nasloviti na ta organ. Če odškodninski organ njegovemu zahtevku ne ugodi, lahko s tožbo od njega zahteva povrnitev škode.
Sodišče lahko dopusti intervencijo le v primeru, če intervenient poda izjavo o vstopu v pravdo. Služnostni upravičenec V. M. intervencije sploh ni predlagal in zato sodišče o dopustitvi intervencije ni moglo odločati. Zato v reviziji zatrjevana procesna kršitev v nobenem primeru ne more biti podana.
denacionalizacija - dovoljena revizija - čas podržavljenja - odločba o podržavljenju dopolnjena in nato razveljavljena - odločilna odločba, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis - status podržavljenih zemljišč - obseg pritožbene presoje v upravnem postopku
Tožena stranka je lahko odpravila prvostopenjsko odločbo v celoti, saj jo je (kljub konkretnemu ugovoru nepravilne določitve odškodnine le za nepremičnini parc. št. 39 in 11) s pritožbo v celoti izpodbijal tudi SOD. Z ugotovitvijo drugačnega dejanskega stanja časa podržavljenja (1. 1946), kot je to vprašanje rešil prvostopni organ (1954), pa tudi ni prekoračila meje pritožbene presoje po prvem odstavku 242. člena ZUP/86, ki je relevanten za odločanje tožene stranke (in ne 247. člen ZUP), saj se na podlagi 6. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) uporablja v postopkih denacionalizacije, SOD pa je v pritožbi nedvomno izpodbijal čas podržavljenja.
Vrhovno sodišče se strinja tudi z razlogi sodišča prve stopnje (kot je to revidentki pojasnilo že v sodbi I U 1744/2010 z dne 15. 11. 2011), da je tožena stranka odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v Grosupljem, št. 718/46 z dne 30. 3. 1946, upravičeno štela kot akt podržavljenja, in sicer: da iz te odločbe jasno izhaja, da se na podlagi tč. c) 6. člena in 9. člena v zvezi s 3., 4. in 13. členom Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji smatrajo za razlaščena vsa revidentkina zemljiška posestva na območju LRS, med drugim last upravičenke - tožnice, navedene so vložne številke nepremičnin, ki so bile podržavljene, in skupna površina za posamezne vložne številke ter tudi, katera zemljišča se revidentki pustijo v lasti. Iz odločbe, št. 15/48 iz leta 1948, pa izhaja, da se prej povzeta odločba popravlja oziroma dopolnjuje z zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki razlaščenih zemljišč, tudi s spornimi zemljišči. Prav tako pa so bili na podlagi odločbe iz leta 1946 v zvezi z odločbo iz leta 1948 izvedeni zemljiškoknjižni vpisi. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča iz vseh navedenih odločb o podržavljenju izhaja, da sta bili revidentki z odločbo iz leta 1946 podržavljeni tudi sporni parceli.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016483
ZPP člen 339, 339/2, 367, 367/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 59.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja – določitev deleža na skupnem premoženju - ugovor večjega deleža na skupnem premoženju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
„Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni odgovorilo na ugovor tožnika, da toženka ni podala ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča?
Ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi odstopilo od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju?“
Ustava RS člen 5, 5/1, 15, 15/3, 33, 67, 67/1, 72, 73. ZG člen 1, 1/1, 21, 21/1, 21/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3.
zavrnjeno projektno soglasje Zavoda za gozdove RS - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - pravica do zasebne lastnine - gozd - naravno bogastvo – nadomestna gradnja
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V odločbi, s katero je zavrnjena izdaja projektnega soglasja Zavoda za gozdove Slovenije, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Iz določb 33., 67. in 73. člena URS izhaja, da lastninska pravica ni absolutna pravica, ki bi imela le zasebno funkcijo, ampak je njeno pridobivanje in uživanje omenjeno tako z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, kot tudi z drugimi ustavnimi vrednotami, v tem primeru ohranjanjem naravnega bogastva (gozda) in varovanjem naravnih znamenitosti, kamor spada območje obravnavanega posega; in pravicami drugih, npr. s pravico do zdravega življenjskega okolja. Zavrnitev izdaje soglasja Zavoda za gozdove Slovenije k nameravani gradnji zato ne pomeni neustavnega in tudi ne nezakonitega posega v lastninsko pravico in s tem zatrjevanih zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Denarni dodatek, ki ga je tožnik prejemal na podlagi Zakona o socialnem varstvu, temelji na povsem drugi osnovi in ni neposredno povezan z nastalo škodo, zaradi česar se v škodo zaradi izgubljenega zaslužka ne poračunava.
ZZZDR člen 5a. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/1, 408, 412, 412/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - dovoljenost sodne poravnave - razpolaganje pravdnih strank v nasprotju s prisilnimi predpisi - preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - načelo največje koristi otroka
Sodna poravnava glede varstva, vzgoje in preživljanja otrok je načeloma dopustna, vendar pod pogojem, da sodišče ugotovi njeno skladnost s koristmi otrok (drugi odstavek 412. člena ZPP).
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki (sedemindvajseto poglavje ZPP) morata zaradi občutljivosti teh razmerij in varovanja koristi njihovih udeležencev priti do večje veljave kot sicer načelo oficialnosti in preiskovalno načelo.
ZUS-1 člen 22, 25, 25/1. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/2, 165, 165/1.
stroški postopka - priznavanje stroškov stranki z interesom - primerna uporaba ZPP - opredelitev zahteve za povrnitev stroškov
Zakonodajalec v 25. členu ZUS-1 (niti s kakšno drugo določbo) ni izrecno uredil povračila stroškov stranki z interesom (v primeru njenega uspeha v upravnem sporu), zato je za povračilo stroškov stranki z interesom treba na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporabiti določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu.
V odgovoru na tožbo, ki ga je pritožnica vložila (še kot) stranka z interesom, stroškov ni opredeljeno navedla, ampak je pod navedbo stroškov navedla samo: sestava odgovora na tožbo in 20 % DDV, s tem pa po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostila zahtevi po jasni opredelitvi stroškov, zato ji teh ni mogoče priznati.
ZRPPN člen 1, 26, 26/2, 59. ZOR člen 111, 117. ZZD člen 206, 248.
prisilni prenos nepremičnin v družbeni lastnini - pogodba namesto razlastitve – odprava odločbe o razlastitvi - izpodbojnost kot sankcija nerealizacije razlastitvene podlage
Kadar je prenos lastninske pravice oziroma razlastitev izpeljana s pravnim poslom, sankcija, ki je predpisana v drugem odstavku 26. člena ZRPPN (odprava odločbe) smiselno ustreza izpodbojnosti. S potekom specialnega roka dveh let od izdaje razlastitvene odločbe oziroma smiselno od sklenitve pogodbe namesto razlastitve prične teči rok za vložitev tožbe na razveljavitev pogodbe, ki je določen v 117. členu ZOR.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3. ZON člen 105. ZTNP-1 člen 13, 13/1-19.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - zavrnjena izdaja naravovarstvenega soglasja - Triglavski narodni park - gradnja počitniškega objekta - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo naravovarstvenega soglasja. V tej odločbi pa pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Glede na to, da iz v postopku ugotovljenega dejanskega stanja (ki ga v reviziji glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni mogoče izpodbijati) izhaja, da ima revident prijavljeno stalno bivališče v Ljubljani in da je zahteval izdajo naravovarstvenega soglasja za pomožni bivalni objekt, revident samo z navedbo: „da je načrtoval, da se bo v objekt vselil“, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - pojem objekta - povezanost s tlemi - pojasnjevalna norma
Pri presoji zakonskih pogojev za objekt iz 1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je treba upoštevati tudi pojasnjevalno določbo 1.1.5. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ne glede na to, da je bila novela ZGO-1D, s katero je bila v ZGO-1 dodana navedena pojasnjevalna določba, objavljena in je začela veljati po pravnomočnosti izpodbijanega prvostopenjskega upravnega akta. Določba 1.1.5. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je namreč zgolj tehnične narave in pomeni le razčlenitev oziroma pojasnitev dopolnilne narave zakonsko določenega pogoja „povezanosti s tlemi“ iz 1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ne posega pa v zakonsko ureditev, saj ne pomeni spremembe zakonskega pogoja „povezanosti s tlemi“.