OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079901
OZ člen 171, 174, 179. ZPP člen 216, 216/2.
premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – skaženost – deljena odgovornost – prosti preudarek
Tožnik, ki je bil udeležen v prometni nesreči kot kolesar, ni nosil zaščitne čelade, ki bi ublažila udarec v glavo tako, da bi bile posledice blažje oziroma jih sploh ne bi bilo, s čemer je sam prispeval k obsegu škode v 10%.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, kakšna je bila tožnikova pridobitna sposobnost pred škodnim dogodkom in opraviti oceno o normalnem teku stvari (ne gre le za oceno oškodovančevih aspiracij, hotenj ali želja, ampak tudi za oceno realnih (z)možnosti). Tožbenemu zahtevku iz naslova izgubljenega zaslužka bi lahko ugodilo le, če bi ugotovilo, da bi po normalnem teku stvari prišlo do napredovanja oziroma celo do nove (bolj donosne) tožnikove zaposlitve.
Dokaz s podizvajalsko pogodbo je tožeča stranka umaknila, sodba je ni upoštevala. Izvedenec S. K. se je v mnenju sicer oprl (tudi) nanjo, česar pa sodba ni upoštevala. Očitno neutemeljen je zato tudi očitek, da upoštevanje pogodbe v izvedenskem mnenju predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
neupravičena uporaba nepremičnine – neupravičena obogatitev – uporabnina
Imetnik stvari lahko, ne glede na pravico do odškodnine, in tudi če te pravice nima, zahteva od tistega, ki je njegovo stvar uporabil v svojo korist, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Korist toženca v tem primeru predstavlja brezplačna uporaba stvari, prikrajšanje tožnice pa je podano v odsotnosti koristi, ki jo lahko prinaša uporaba te stvari.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003779
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202č, 207, 207/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izbris kazenskih točk - seštevek kazenskih točk
Kazenske točke se pri ugotavljanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja seštevajo le, v kolikor se nanašajo na isto vozniško dovoljenje.
uveljavljanje več zahtevkov v tožbi – eventualna kumulacija – pravdni stroški – končni uspeh v postopku
Primarni tožbeni zahtevek je bil zavrnjen. Prav v zvezi z neutemeljenim tožbenim zahtevkom je tožeča stranka predlagala tudi izdajo začasne odredbe, v zvezi s katero je tekel ugovorni in pritožbeni postopek, v katerem nazadnje ni uspela. Sodišče pa je ugodilo podrednemu zahtevku. O stroških je zato treba odločiti v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP.
procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave – razmerje med stečajnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo
Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave opredeljuje 221.c člen ZFPPIPP, to pa so: še nepretečen rok treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave, začet stečajni postopek in še nepretečen rok dveh let po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo. Tako se pokaže, da ni izključeno vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave, čeprav je upnica že prej zoper dolžnika predlagala začetek stečajnega postopka, pa o tem predlogu še ni bilo odločeno do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
predhodna odredba – verjetnost obstoja nevarnosti – težko unovčljive terjatve – slaba bonitetna ocena – delno plačilo
Dejstvo, da je tožena stranka prvotno vtoževano terjatev delno plačala, ne dokazuje, da je plačilno zmožna tudi glede preostale terjatve. Poleg tega je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi celo predlagala taksno oprostitev in navedla, da je v slabem finančnem stanju in da plačila takse ne bi zmogla brez nevarnosti za samo poslovanje, pri čemer pa je taksna obveznost znašala zgolj 40,00 EUR.
predlog za začetek stečajnega postopka – redna likvidacija – procesna ovira za začetek stečajnega postopka – pravni interes – aktivna legitimacija
Ne ZFPPIPP ne ZGD-1 redne likvidacije ne določata kot procesne ovire (negativna procesna predpostavka) za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je v redni likvidaciji.
grajanje izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca
S šele v pritožbi (v okviru pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja) izpostavljenimi konkretnimi odgovori izvedenca, s katerimi se kljub dopolnitvi mnenja ne strinja, pa je tožnica prepozna. Njenega pavšalnega nasprotovanja dopolnitvi izvedenskega mnenja po vsem obrazloženem ni bilo mogoče obravnavati drugače kot zgolj nezadovoljstvo in nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca, kar po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni razumen razlog za angažiranje novega izvedenca iste ali podobne stroke.
OZ člen 82, 82/2, 86, 86/1, 92, 440. ZD člen 132. ZPP člen 286.b.
prenos lastninske pravice na nepremičninah - ničnost prodajne pogodbe - prodaja tuje stvari - zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalna pravica - univerzalna sukcesija - legitimacija dediča za pravdo
Sodišče prve stopnje je po presoji sodišča druge stopnje pravilno upoštevalo vse med pogodbenima strankama sklenjene, delno nasprotujoče si, a vendarle veljavne dogovore, ter tudi upoštevaje ugotovljeno ravnanje pogodbenih strank pravilno presojalo, katera pogodbena določila izražajo skupen namen pogodbenikov (smiselna uporaba drugega odstavka 82. člena OZ) oz. so najboljši približek prave pogodbene volje pogodbenih strank, zaradi česar jim je utemeljeno nuditi pravno varstvo.
V zvezi s šele v pritožbi (in tako prepozno – prvi odstavek 337. člena ZPP) izrecno uveljavljanim sorazmernim znižanjem kupnine (v smislu sankcije za pravne napake prodane stvari) pa sodišče druge stopnje opozarja na že uveljavljeno stališče, da gre pri zahtevi za znižanje kupnine za oblikovalno pravico, ki je stranka ne more uresničiti sama, ampak zgolj s pomočjo sodišča preko oblikovalne tožbe.(1)
osebni stečaj – preizkusno obdobje – višina obveznosti
Dolžnikova starost, zatrjevana nezaposljivost in zatrjevana potreba, da mu pri pokrivanju stroškov pomagajo otroci, ne morejo spremeniti odločitve sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo vse v predlogu zatrjevane okoliščine - v tem okviru je zlasti pomembna višina obveznosti - in nanje pravilno uporabilo materialno pravo.
ZVEtL člen 30. SZ-1 člen 5, 23, 23/1. SPZ člen 105, 105/1.
etažna lastnina - solastnina na skupnih delih - načelo publicitete - vpisno načelo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pojem splošni skupni del stavbe je neločljivo povezan z etažno lastnino, ki je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Stavbe, ki niso v etažni lastnini, torej ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami.
Soglasje volj mora biti izrecno doseženo o bistvenih sestavinah pogodbe in se ne domneva, pač pa mora biti izkazano.
Kreditne pogodbe brez v naprej točno določenih bistvenih elementov med (gospodarskimi) subjekti niso niti običajne, niti racionalne, še toliko manj v konkretnem primeru, ko gre za banko.
Ker je tožeča stranka kot kreditojemalec sama sebe štela za šibkejšo stranko kreditnega razmerja, v interesu katere je bila predpisana pisnost kreditne pogodbe, je bila takšna oblika pogoj njene veljavnosti.
zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – nenadomestljiva škoda – težko nadomestljiva škoda – pravni standard - hujše neugodne posledice – vrednost nepremičnine – vrednost obremenitve – narok v postopku za izdajo začasne odredbe
Glede na to, da tožnica utemeljuje predlog za izdajo začasne odredbe na bojazni, da nepremičnina ne bo zadoščala za poplačilo grozeče škode, začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin zaradi zavarovanja povračila omenjenih zneskov pa je že izdana, bi morala tožeča stranka konkretno navesti, kolikšna je vrednost nepremičnine in vrednost že obstoječe obremenitve ter obračun, iz katerega bi bilo razvidno, da vrednost nepremičnine ne zadošča za poplačilo vseh zneskov.
Narok v postopku za izdajo začasne odredbe ni nujen. Sodišče ga opravi, kadar oceni, da je to smotrno in je v postopku zavarovanja prej izjema kot pravilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080839
ZPP člen 7, 212, 213, 214, 214/1, 214/2, 325. OZ člen 427.
opustitev odločanja o delu zahtevka – dopolnilna sodba – pomanjkljiva trditvena podlaga – izvajanje dokazov – razpravno načelo – pogodba o prevzemu dolga
To, da sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, lahko predstavlja le razlog za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe, ne pa pritožben razlog.
Trditvena podlaga, ki jo je podala tožena stranka, je bila pomanjkljiva. Čim je tako, pa sodišče v zvezi s tem ne sme izvajati dokazov, saj ni dovolj substanciranih navedb, ki bi jih bilo treba dokazovati. Vprašanja, kdo in kdaj je bil direktor tožeče stranke, so se prvič pojavila šele ob zaslišanju, pred tem pa o tem ni bilo nobenih navedb. To pa pomeni, da se je z zaslišanjem dokazovalo dejstvo, ki sploh ni bilo zatrjevano, torej zunaj navedb strank, kar je v nasprotju s 7. in 212. členom ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063846
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 40, 40/2, 429, 429/2.
pogodba o prevzemu dolga – kritno razmerje za prevzem dolga - ničnost pogodbe – neodplačna razbremenitev - nedopusten nagib – skrbnost - pritožbeni razlogi - preizkus sodbe
Ne gre pozabiti, da je šlo za pogodbo, sklenjeno med gospodarskimi subjekti, ki med seboj ne poslujejo na podlagi dobrodelnosti in je zato potrebno izkazati še neko kritno razmerje za prevzem dolga. Ob vedenju, in tega ne bi mogel spregledati niti povprečno skrben posameznik, kaj šele gospodarski subjekt oziroma njegov poslovodja, da poslovni delež v tožeči stranki nikakor ne more biti vreden skoraj tri milijone EUR, je zato utemeljeno zaključiti nedopustnost nagiba za sklenitev te pogodbe. Tožeča stranka je bila namreč zagotovo že tedaj insolventna, na kar kaže dejstvo, da je le nekaj dni po tem poslu predlagala začetek postopka zaradi insolventnosti. Nagib neodplačne razbremenitve tožene stranke pa je nedopusten nagib.
Procesno legitimacijo za pritožbo proti sklepu o prodaji ima stranka glavnega postopka, v postopku osebnega stečaja pa je to (poleg upnika) tudi dolžnik.
Stališče sodne prakse, da je na osnovi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi – tudi samo njegov kondemnatorni (dajatveni) del po razveljavitvi dela, s katerim je dovoljena izvršba – sodna odločba domačega sodišča, je ustaljeno in skladno s pravno teorijo.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pravni pouk
Pritožnik na omejenost pritožbenih razlogov v pravnem pouku sicer ni bil opozorjen, kar pa na obseg pritožbenih razlogov ne vpliva. Sodišče namreč stranki ne more podeliti več pravic, kot jih ji daje zakon. Neupoštevanje 496. člena ZPP ne more vplivati na pravico do pritožbe.