neupravičena pridobitev – uporaba solastne nepremičnine – obogatitev – prikrajšanje – privolitev v prikrajšanje
Toženec brezplačne rabe stanovanja v solastni hiši ni opustil samovoljno, temveč zaradi ravnanja tožnice, za najeto stanovanje pa je plačeval tudi najemnino. Zato ni mogoče govoriti o njegovi obogatitvi (kljub zadržanju najemnine od solastne hiše), še manj pa o prikrajšanju tožnice. Ta je do leta 2013 pristala v svoje prikrajšanje, krivda, da toženec svoje pravice ni mogel izvrševati na dogovorjeni način, pa je na njeni strani.
zavrženje tožbe – litispendenca – zapuščinski postopek – spor o obsegu zapuščine – pozneje najdeno premoženje - realna subrogacija
Od odločitve v zapuščinskem postopku je odvisna odločitev o izplačilu denarnega zneska. Takšno stanje narekuje zavrženje tožbe. Med istima strankama namreč že poteka sodni postopek, ki zasleduje ureditev istega razmerja. Dejstvo, da gre na eni strani za pravdo, na drugi strani pa za zapuščinski postopek, na pravilnost takšnega zaključka ne vpliva.
Iz zahteve po enakopravnem obravnavanju strank v dokaznem postopku izhaja, da bi sodišče moralo zaslišati obe predlagani priči, ker je s tem, ko je upoštevaje izpovedbo priče, predlagane s strani tožeče stranke, napravilo zaključke o obstoju dogovora za opravo prevozov in o višini dogovorjene cene, toženi stranki odvzelo možnost dokazati nasprotno (tožena stranka je namreč dokaz predlagala tudi in predvsem v zvezi z višino dogovorjene cene).
Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti (ali očitne neprimernosti) predlaganega dokaza. Zgolj pavšalna navedba sodišča prve stopnje, da ostalih predlaganih dokazov spričo listinskih dokazil ni potrebno izvesti, ne zadošča.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – valorizacija plačanega dela odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Valorizirani del odškodnine je treba upoštevati bodisi na račun celotne odškodnine za nepremoženjsko škodo bodisi pri odškodnini za vsako od oblik škode, za katero je toženka že plačala odškodnino.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved stikov
Začasna odredba za prepoved stikov je izjemen ukrep. Njena izdaja pride v poštev le v nujnih primerih, ko so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na konce postopka v glavni stvari. Izdaja začasne odredbe je na mestu, če je potrebno takoj ukrepati zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Ugotovljene okoliščine morajo biti takšne, da je izdaja začasne odredbe nujna zaradi takojšnje zaščite otroka pred navedenimi nevarnostmi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0065099
ZKZ člen 17, 17/1, 22. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4, 309, 309/1.
poskus sodne poravnave – promet s kmetijskimi zemljišči – nedovoljeno razpolaganje
Če je predmet sodne poravnave kmetijsko zemljišče, morajo biti pri njenem sklepanju spoštovane obvezne zakonske določbe o (predhodnem) upravnem postopku, ki je predpisan za promet s kmetijskimi zemljišči (odobritev pravnega posla, zavrnitev odobritve pravnega posla, izdaja potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna ali zavrnitev takega potrdila, če ne gre za primere, ko se izda – 22. člen ZKZ).
Procesno legitimacijo za pritožbo proti sklepu o prodaji ima stranka glavnega postopka, v postopku osebnega stečaja pa je to (poleg upnika) tudi dolžnik.
osebni stečaj – preizkusno obdobje – višina obveznosti
Dolžnikova starost, zatrjevana nezaposljivost in zatrjevana potreba, da mu pri pokrivanju stroškov pomagajo otroci, ne morejo spremeniti odločitve sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo vse v predlogu zatrjevane okoliščine - v tem okviru je zlasti pomembna višina obveznosti - in nanje pravilno uporabilo materialno pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080839
ZPP člen 7, 212, 213, 214, 214/1, 214/2, 325. OZ člen 427.
opustitev odločanja o delu zahtevka – dopolnilna sodba – pomanjkljiva trditvena podlaga – izvajanje dokazov – razpravno načelo – pogodba o prevzemu dolga
To, da sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, lahko predstavlja le razlog za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe, ne pa pritožben razlog.
Trditvena podlaga, ki jo je podala tožena stranka, je bila pomanjkljiva. Čim je tako, pa sodišče v zvezi s tem ne sme izvajati dokazov, saj ni dovolj substanciranih navedb, ki bi jih bilo treba dokazovati. Vprašanja, kdo in kdaj je bil direktor tožeče stranke, so se prvič pojavila šele ob zaslišanju, pred tem pa o tem ni bilo nobenih navedb. To pa pomeni, da se je z zaslišanjem dokazovalo dejstvo, ki sploh ni bilo zatrjevano, torej zunaj navedb strank, kar je v nasprotju s 7. in 212. členom ZPP.
Stališče sodne prakse, da je na osnovi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi – tudi samo njegov kondemnatorni (dajatveni) del po razveljavitvi dela, s katerim je dovoljena izvršba – sodna odločba domačega sodišča, je ustaljeno in skladno s pravno teorijo.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pravni pouk
Pritožnik na omejenost pritožbenih razlogov v pravnem pouku sicer ni bil opozorjen, kar pa na obseg pritožbenih razlogov ne vpliva. Sodišče namreč stranki ne more podeliti več pravic, kot jih ji daje zakon. Neupoštevanje 496. člena ZPP ne more vplivati na pravico do pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063846
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 40, 40/2, 429, 429/2.
pogodba o prevzemu dolga – kritno razmerje za prevzem dolga - ničnost pogodbe – neodplačna razbremenitev - nedopusten nagib – skrbnost - pritožbeni razlogi - preizkus sodbe
Ne gre pozabiti, da je šlo za pogodbo, sklenjeno med gospodarskimi subjekti, ki med seboj ne poslujejo na podlagi dobrodelnosti in je zato potrebno izkazati še neko kritno razmerje za prevzem dolga. Ob vedenju, in tega ne bi mogel spregledati niti povprečno skrben posameznik, kaj šele gospodarski subjekt oziroma njegov poslovodja, da poslovni delež v tožeči stranki nikakor ne more biti vreden skoraj tri milijone EUR, je zato utemeljeno zaključiti nedopustnost nagiba za sklenitev te pogodbe. Tožeča stranka je bila namreč zagotovo že tedaj insolventna, na kar kaže dejstvo, da je le nekaj dni po tem poslu predlagala začetek postopka zaradi insolventnosti. Nagib neodplačne razbremenitve tožene stranke pa je nedopusten nagib.
Soglasje volj mora biti izrecno doseženo o bistvenih sestavinah pogodbe in se ne domneva, pač pa mora biti izkazano.
Kreditne pogodbe brez v naprej točno določenih bistvenih elementov med (gospodarskimi) subjekti niso niti običajne, niti racionalne, še toliko manj v konkretnem primeru, ko gre za banko.
Ker je tožeča stranka kot kreditojemalec sama sebe štela za šibkejšo stranko kreditnega razmerja, v interesu katere je bila predpisana pisnost kreditne pogodbe, je bila takšna oblika pogoj njene veljavnosti.
najemna pogodba – poslovni prostor – stroški uporabe najetih prostorov – obogatitveni zahtevek – zahtevki iz najemnega razmerja – stroški vzdrževanja – stroški obratovanja – razmerje inter partes
V konkretnem primeru je poslovni prostor uporabljala tožena stranka, vendar pa ta okoliščina ne more predstavljati podlage za obogatitveni zahtevek tožeče stranke kot najemodajalca zoper toženo stranko kot uporabnico poslovnega prostora, saj ima tožeča stranka zahtevke iz najemnega razmerja in uporabe najetih poslovnih prostorov pravico terjati od najemnika in ne od tožene stranke, razen če pogodba ne določa drugače, kar pa v danem primeru ni bilo določeno. Stroški vzdrževanja in obratovanja, stroški telefona in interneta ter stroški za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih tožeča stranka vtožuje v tem sporu, so stroški uporabe najetih poslovnih prostorov in kot taki bremenijo najemnika.
zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – nenadomestljiva škoda – težko nadomestljiva škoda – pravni standard - hujše neugodne posledice – vrednost nepremičnine – vrednost obremenitve – narok v postopku za izdajo začasne odredbe
Glede na to, da tožnica utemeljuje predlog za izdajo začasne odredbe na bojazni, da nepremičnina ne bo zadoščala za poplačilo grozeče škode, začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin zaradi zavarovanja povračila omenjenih zneskov pa je že izdana, bi morala tožeča stranka konkretno navesti, kolikšna je vrednost nepremičnine in vrednost že obstoječe obremenitve ter obračun, iz katerega bi bilo razvidno, da vrednost nepremičnine ne zadošča za poplačilo vseh zneskov.
Narok v postopku za izdajo začasne odredbe ni nujen. Sodišče ga opravi, kadar oceni, da je to smotrno in je v postopku zavarovanja prej izjema kot pravilo.
grajanje izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca
S šele v pritožbi (v okviru pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja) izpostavljenimi konkretnimi odgovori izvedenca, s katerimi se kljub dopolnitvi mnenja ne strinja, pa je tožnica prepozna. Njenega pavšalnega nasprotovanja dopolnitvi izvedenskega mnenja po vsem obrazloženem ni bilo mogoče obravnavati drugače kot zgolj nezadovoljstvo in nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca, kar po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni razumen razlog za angažiranje novega izvedenca iste ali podobne stroke.
OZ člen 82, 82/2, 86, 86/1, 92, 440. ZD člen 132. ZPP člen 286.b.
prenos lastninske pravice na nepremičninah - ničnost prodajne pogodbe - prodaja tuje stvari - zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalna pravica - univerzalna sukcesija - legitimacija dediča za pravdo
Sodišče prve stopnje je po presoji sodišča druge stopnje pravilno upoštevalo vse med pogodbenima strankama sklenjene, delno nasprotujoče si, a vendarle veljavne dogovore, ter tudi upoštevaje ugotovljeno ravnanje pogodbenih strank pravilno presojalo, katera pogodbena določila izražajo skupen namen pogodbenikov (smiselna uporaba drugega odstavka 82. člena OZ) oz. so najboljši približek prave pogodbene volje pogodbenih strank, zaradi česar jim je utemeljeno nuditi pravno varstvo.
V zvezi s šele v pritožbi (in tako prepozno – prvi odstavek 337. člena ZPP) izrecno uveljavljanim sorazmernim znižanjem kupnine (v smislu sankcije za pravne napake prodane stvari) pa sodišče druge stopnje opozarja na že uveljavljeno stališče, da gre pri zahtevi za znižanje kupnine za oblikovalno pravico, ki je stranka ne more uresničiti sama, ampak zgolj s pomočjo sodišča preko oblikovalne tožbe.(1)
ZVEtL člen 30. SZ-1 člen 5, 23, 23/1. SPZ člen 105, 105/1.
etažna lastnina - solastnina na skupnih delih - načelo publicitete - vpisno načelo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pojem splošni skupni del stavbe je neločljivo povezan z etažno lastnino, ki je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Stavbe, ki niso v etažni lastnini, torej ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami.
predhodna odredba – verjetnost obstoja nevarnosti – težko unovčljive terjatve – slaba bonitetna ocena – delno plačilo
Dejstvo, da je tožena stranka prvotno vtoževano terjatev delno plačala, ne dokazuje, da je plačilno zmožna tudi glede preostale terjatve. Poleg tega je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi celo predlagala taksno oprostitev in navedla, da je v slabem finančnem stanju in da plačila takse ne bi zmogla brez nevarnosti za samo poslovanje, pri čemer pa je taksna obveznost znašala zgolj 40,00 EUR.