ničnost pogodbe – razpolaganje z nepremičninami za katere obstaja dolžnost vrnitve - denacionalizacija – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem
Dodatek k pogodbi ne pomeni nedovoljenega razpolaganja v smislu 88. člena ZDen. Sklenjen je bil zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ker je v vmesnem času prišlo do več delitev parcel, ki so bile predmet osnovne pogodbe iz leta 1988, pa je bilo veljavno, saj vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo v takratni ureditvi ni imel konstruktivnega pomena.
ZKP člen 269, 359. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 288, 292. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Opis kaznivega dejanja mora biti opredeljen z dejstvi in okoliščinami, ki konkretizirajo zakonske znake kaznivega dejanja.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost države – služenje vojaškega roka – poškodba med vadbo borilnih veščin – dolžna skrbnost inštruktorja – krivdna odgovornost - odškodnina
Zahteva po poudarjeni pojasnilni dolžnosti inštruktorja pri presoji njegove dolžne skrbnosti je utemeljena, še posebej glede na okoliščine, da je šlo za z borilnimi veščinami neseznanjene vojaške nabornike, ki so vajo izvajali prvikrat.
vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe tako presega 40.000,00 EUR in je zato revizija dovoljena v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP. Zaradi tega tožnica nima pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije.
Če stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te ni plačala v roku, določenem v plačilnem nalogu, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo pa niso podani, se šteje, da je predlog za obnovo postopka umaknila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodnika in izvedenca
Tožnica v predlogu za delegacijo pristojnosti izraža nezadovoljstvo z delom sodišča, zlasti pa sodnega izvedenca, s katerega podanim mnenjem se ne strinja in ga ocenjuje za pristranskega. Institut delegacije pristojnosti ni
sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti v postopku pred sodiščem.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 89, 89/3, 86, 86/3, 108.
pritožba - postulacijska sposobnost
Tožnik je sam vložil pritožbo, pri tem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, je sodišče prve stopnje tožnikovo pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
Predlagatelj je izkazal obstoj pogojev iz 367.a člena ZPP glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede ugovora zastaranja.
Revizija zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka je dopustna samo, če je bila ta kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje (drugi odstavek 370. člena ZPP).
Zmotni so očitki, ki v položaju zamudne sodbe opozarjajo na nedokazanost (višine) zneskov premoženjske škode. Gre namreč za trditve o dejstvih, na katere se med drugim opira tožnikov odškodninski zahtevek, zato se zaradi toženčeve pasivnosti štejejo za priznane in kot take niso (več) predmet dokazovanja. Ravno to je razlog, da s pravnimi sredstvi ni mogoče nasprotovati resničnosti tožbenih trditev, ki jih sodišče prve stopnje povzame v dejansko podlago zamudne sodbe (drugi odstavek 338. člena in tretji odstavek 370. člena ZPP).
negatorna tožba – prenehanje vznemirjanja lastnikov sosednje nepremičnine - imisije – nadzidava objekta - odstranitev gradnje - krajevno običajna mera – direktne imisije – meteorne vode - nesorazmernost tožbenega zahtevka – varstvo javne koristi obstoj upravnih dovoljenj za gradnjo - upravni postopek
Z negatorno tožbo je mogoče zahtevati (tudi) odstranitev vzrokov, ki povzročajo prepovedane škodljive imisije. Vendar je ob tem treba spoštovati ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem je tožbeni zahtevek določene vsebine za imisijsko varstvo utemeljen le v primeru, če je le tako mogoče odstraniti imisijo. Tožeča stranka mora v drugih primerih tožbeni zahtevek oblikovati tako, da tožencu omogoči izbiro med več ustreznimi ukrepi za preprečitev (prekomerne) imisije oziroma da sodišču omogoči izbiro ukrepa, ki je sorazmeren imisiji (posegu).
Nižji sodišči sta preobširnost (nesorazmernost) tožbenega zahtevka nenazadnje navedli le kot dodatni razlog za njegovo zavrnitev. Primarno je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker zatrjevane imisije niso krajevno neobičajne.
Pri odločanju o imisijskem varstvu upravna potrdila, dovoljenja in predpisi o gradnji niso upoštevni. Namen navedenih aktov je namreč v varstvu javne koristi. Prizadetost javne koristi pa se lahko uveljavlja le v ustreznih upravnih postopkih, medtem ko mora biti v pravdnem postopku izkazana prizadetost lastne koristi. Glede na navedeno obstoječe stanje (divje in nenadzorovane gradnje) lahko pomeni krajevno običajne razmere.
V tej zadevi je odločitev o zahtevani uporabnini za lokal odvisna od odločitve, ali ima tožnik na tej nepremičnini sploh kakšna stvarnopravna opravičenja, kot je uveljavljal v enem od svojih nedenarnih tožbenih zahtevkov. Zato je revizija dovoljena tudi proti odločitvam o tožnikovih nedenarnih zahtevkih, katerih vrednost je sicer opredeljena z enim zneskom, vendar to zaradi enovitosti režima skupnega premoženja v tovrstnih pravdah zadostuje.
Razlog za zavrnitev zahtevka v zvezi s hišo je, da sta se zakonca že ob njenem nakupu dogovorila, da znaša solastninski delež vsakega od njiju eno polovico. Taka presoja je skladna tako z določbo drugega odstavka 51. člena ZZZDR kot z možnostjo dogovora zakoncev o delitvi skupnega premoženja, med drugim tudi z določitvijo solastninskih deležev. Morebitna po nakupu vložena večja tožnikova vlaganja v to nepremičnino vplivajo le na povečanje vrednosti tega premoženja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005681
ZKP člen 236, 236/1-5, 236/5, 237, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. KZ-1 člen 192, 92/1, 192/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravice obrambe – privilegirana priča - zaslišanje privilegirane priče - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - zahteva obdolženca za zaslišanje – kršitev kazenskega zakona – zanemarjanje otroka in surovo ravnanje - zakonski znaki kaznivega dejanja
Učiteljici obsojenčevih otrok nista privilegirani priči iz razloga 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP, saj o dejstvih nista izvedeli od obsojenca, ampak od mladoletnih oškodovancev, kot učiteljici pa sta v primerih iz tretjega odstavka 65. člena ZKP bili dolžni zaupne podatke posredovati pristojnim organom.
Kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234. a členu KZ je storjeno tudi v primeru, če storilec pogodbenega partnerja preslepi pri samem izvajanju pogodbe in ne le ob sklepanju posla.
ZDLov-1 člen 8, 8/2, 81, 81/2. ZDLov-1A člen 22, 22-1, 22-2. ZUS-1 člen 59, 75.
koncesija za trajnostno gospodarjenje z divjadjo – prva koncesija – prednostni vrstni red – novo lovišče – dosedanji upravljavec lovišča – enakovrednost kriterijev stalnega prebivališča in lastništva zemljišča – glavna obravnava - vpogled v spis – obrazložitev upravne odločbe
Prednost pri prvi podelitvi koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo po 1. točki 22. člena ZDLov-1A, lahko uveljavlja le prijavljeni kandidat, ki je do takrat upravljal z divjadjo na celotnem na novo ustanovljenem lovišču.
Kriterij stalnega prebivališča in kriterij lastništva zemljišč na območju lovišča sta pri prednostnem vrstnem redu za podelitev prve koncesije po 2. točki 22. člena ZDLov-1A, izenačena.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1013142
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – sum zavajanja in zlorabe postopka
Istovetnosti prosilca ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave, pri obravnavanem prosilcu pa se upravičeno pojavi dvom v njegovo sedaj zatrjevano istovetnost zaradi dajanja različnih podatkov o istovetnosti in zato, ker je po lastnih izjavah potoval po Evropi in bil v Sloveniji več mesecev (ne da bi zaprosil za mednarodno zaščito). Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča podan razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
Glede na to, kdaj je tožnik vložil prošnjo, pa je po presoji Vrhovnega sodišča podan tudi razlog iz druge alineje 51. člena ZMZ v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ za omejitev gibanja, saj naj bi tožnik po lastni izjavi najprej živel v Španiji, potem preko Italije pred približno osmimi meseci prišel v Slovenijo, kjer naj bi delal v neki avtopralnici, in v vsem tem času ni zaprosil za mednarodno zaščito, ampak je prošnjo vložil šele, ko je uvidel, da bo odstranjen iz države.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 45, 54, 55. ZMZPP člen 111. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
Nasprotni udeleženec v ugovoru zatrjuje, da mu tožba ni bila pravilno vročena. Formularno potrdilo, ki je bilo priloženo predlogu, je prav glede tega podatka pomanjkljivo izpolnjeno, saj v rubriki 4.4. nima navedenega datuma vročitve tožbe. Vendar je po oceni Vrhovnega sodišča nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zgolj zaradi te pomanjkljivosti predlog za razglasitev izvršljivosti zavrne. Po določbi 55. člena Uredbe lahko sodišče, če potrdilo iz 54. člena Uredbe, ni predloženo, določi rok za predložitev ali sprejme enakovredno listino, ali se odpove predložitvi, če je mnenja, da ima dovolj informacij. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je treba tudi v primeru, ko se med postopkom pokaže, da je potrdilo glede bistvenega podatka pomanjkljivo, ravnati v skladu z navedeno določbo 54. člena Uredbe in predlog vrniti v dopolnitev.
ZKP člen 371, 371/1-11. ZKP-G člen 20. Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (1945) člen 2, 2-a.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - razlogi o odločilnih dejstvih - ponovna vložitev zahteve - upravičenec za vložitev - zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - nasprotja v razlogih - zakoniti zastopnik registrirane verske skupnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ponovna vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljena za isto stranko.