kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost - zakonski znaki kaznivega dejanja – ukrepanje policije – vzročna zveza – dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Pri kaznivem dejanju po 312. členu KZ mora biti med ravnanjem storilca in ukrepanjem državnega organa ali druge pristojne organizacije (torej policije, gasilcev, gorske reševalne službe in podobno) poleg ostalih znakov kaznivega dejanja podana tudi pravno relevantna vzročna zveza. Ta bo praviloma podana, ko bo neutemeljen klic na pomoč povzročil ukrepanje policije, torej ko bo klic na pomoč vseboval neresnično trditev in policija ob klicu ne bo mogla vedeti, da pomoč ni potrebna ali da policija nima pristojnosti za posredovanje. Argumentum a contrario to pomeni, da v primeru, ko se policija odzove klicu na pomoč oziroma za posredovanje in ve, da gre za primer, ki ni v njihovi pristojnosti ukrepanja, ne gre za primer povzročitve ukrepanja policije v smislu 312. člena KZ, to je prihoda policije na določen kraj zaradi tega, da bi nudila pomoč. Kaznivo dejanje torej ne bo podano, če policija ve, da po telefonu javljeni dogodek ne zahteva njenega posredovanja, pa se klicu odzove in gre kljub temu na kraj, na podlagi lastne odločitve (npr. da klicatelja pouči o njegovih pravicah oziroma svoji nepristojnosti ukrepanja).
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – prikriti preiskovalni ukrepi - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - antecedenčnost dokaznih standardov - informator policije
Naknadna sodna kontrola zakonitosti odredbe o prikritih preiskovalnih ukrepih ter dokazov, ki so bili pridobljeni na njeni podlagi, ni ponovna samostojna ocena obstoja utemeljenih razlogov za sum, temveč preizkus, ali ta dokazni standard izhaja iz obrazložitve odredbe (ali je bila odredba utemeljena na določenih dejstvih, konkretnih in razumnih okoliščinah), utemeljene na podlagi gradiva, ki je bilo predloženo državnemu tožilcu oziroma preiskovalnemu sodniku v času odločanja o odreditvi ukrepa. Dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum mora biti torej zadoščeno v času izdaje odredbe, na podlagi katere pride do posega v posameznikove pravice (primerljivo s kriterijem antecendenčnosti utemeljenega suma) in ga ni mogoče utemeljevati ex post, na podlagi dokazov pridobljenih kasneje ali dokazov in podatkov, ki so sicer že obstajali v času izdaje odredbe, vendar odredbodajalcu v času odločanja niso bili znani ali razkriti.
Uradni zaznamki o izjavah anonimnih oseb (t. im. informatorji), katerih verodostojnosti ni mogoče preizkusiti, ter operativni podatki policije, ki niso potrjeni s preverljivimi, zbranimi dokazi in podatki oziroma potrjujejo zgolj splošne, v odnosu do kaznivega dejanja nevtralne okoliščine, niti vsak zase niti v medsebojni povezanosti ne zadostijo kriterijem artikulabilnosti in specifičnosti, ki se zahteva za dokazni standard utemeljenih razlogov za sum, kot pogoj za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov.
nelegalna gradnja – inšpekcijski ukrep - začasna odredba – težko popravljiva škoda
Ker tožnik ni izkazal neposredne povezave med možnimi posledicami zaradi odstranitve opornih zidov in škodo, ki bi mu zaradi tega verjetno nastala, je bila zadeva za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjena.
dokazno breme - trditveno breme - razpravno načelo - dejstva - enostavni pravni pojmi - materialno procesno vodstvo - pritožbena - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Zatrjevana kršitev razpravnega načela ni podana. V konkretni zadevi je tožnik pravočasno navedel vsa pravno relevantna dejstva (substanciral tožbeni zahtevek) in zadostil svojemu trditvenemu bremenu.
Pasivnost tožene stranke je imela za posledico tudi milejšo obravnavo tožnikovega trditvenega bremena. Zatrjevana dejstva in preproste pravne pojme (npr. prikrajšanje) je bilo treba šteti za nesporne in jih zato tožniku ni bilo treba še dodatno razčlenjevati na posamična pravotvorna dejstva oziroma pojasnjevati.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga - pravočasnost pravnega sredstva - vloga, vložena na napačnem sodišču - očitna pomota vlagatelja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Naslovitev nepristojnega sodišča je sestavni del uvoda predloga za dopustitev revizije, ki ga je sestavil odvetnik. Zato vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč nevednosti ali neskrbnosti odvetnika.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine - rubež denarnih sredstev – ustalitev pristojnosti – stalno prebivališče dolžnika
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošnih znanih dejstev.
brezplačna pravna pomoč – izjemna brezplačna pravna pomoč – pogoji za dodelitev – razdružitev postopkov – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Vprašanje, ali procesna ali pravdna nesposobnost stranke, številni sodni rubeži invalidske pokojnine in udeležba stranke v številnih sodnih postopkih, spadajo med razmere iz prvega odstavka 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki ga revident postavlja kot pomembno v obravnavani zadevi, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago določbe 22. člena ZBPP.
Vprašanje razdružitve postopkov v postopku pred sodiščem prve stopnje je procesno vprašanje (stvar formalnega procesnega vodstva), ki je izključno v domeni sodišča, in kot tako v nobenem primeru (tudi ne ob morebitni vsebinski obravnavi revizij) ne vpliva na vsebino obravnavanih upravnih sporov. Zato tudi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S sklicevanjem na posledice drugih postopkov (pravdnih, izvršilnih in kazenskih), ki pa niso predmet tega revizijskega postopka (zavrnitev brezplačne pravne pomoči), revident ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
ZPP člen 8, 337, 337/1. ZGO-1 člen 21, 212, 213, 214. ZPN člen 5, 6. ZRPPN člen 26, 26/1, 59.
prodaja namesto razlastitve – sporazumna razveza pogodbe – obličnost prodajnih pogodb namesto razlastitve po ZRPPN – načelo afirmacije pogodb
Prodajna pogodba namesto razlastitve ne pomeni prometa z nepremičninami. Gre za pogodbo, ki je nadomestila razlastitveni postopek in pravnomočno razlastitveno odločbo. Zato je treba pri njeni presoji primarno upoštevati določbe ZRPPN, določbe drugih predpisov (npr. ZOR, ZPN) pa le podredno in omejeno.
ZRPPN ne predpisuje obličnosti prodajnih pogodb namesto razlastitve in ne določa morebitnih sankcij za nespoštovanje obličnosti, čeprav predvideva, da se bodo sklepale pisne pogodbe (glej 59. člen ZRPPN). Enako velja tudi za sporazumno razvezo pogodbe, ki ima podlago v smiselni uporabi določbe prvega odstavka 26. člena ZRPPN.
ZPP člen 11, 286, 362, 362/2, 367, 384, 384/4. ZNP člen 37, 104. ZSZ člen 21, 24, 32, 32/1.
razlastitev – odškodnina za razlaščeno nepremičnino – nepravdni postopek – nadomestno zemljišče – prekluzija v ponovljenem postopku - navajanje novih dejstev – predmet revizijskega preizkusa
Dejstva, ki jih je prva nasprotna udeleženka zatrjevala šele v ponovljenem predlaganem nepravdnem postopku (v nepravdnem postopku za razlastitev), so podvržena prekluziji.
Vmesni sklep nižjih sodišč ni predmet ponovljenega odločanja in (ponovnega) revizijskega preizkusa.
ZOR člen 10, 125, 125/1, 125/3, 126, 126/3. ZIZ člen 250.
neizpolnitev pogodbe - dogovor o posledicah neizpolnitve pogodbe – rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe – pogodbena hipoteka na nevknjiženi nepremičnini – neveljavnost zavezovalnega in razpolagalnega posla – dobrovernost zastavnega upnika
Kadar stranke same določijo posledice neizpolnitve pogodbe, nastopijo te posledice avtomatično. Za prenehanje pogodbe ni potrebno nobeno dejanje pogodbi zveste stranke. Namesto nje pogodbo razvezuje sama pogodbena oziroma zakonska določba.
Drugi toženec kot kupec v avgustu 2002, ko se je ustanavljala zastavna pravica, ni mogel veljavno obremeniti spornega stanovanja, saj ni razpolagal niti z veljavnim zavezovalnim poslom. Kavzalni odnos med zavezovalnim in razpolagalnim poslom pa je vplival tudi na neveljavnost razpolagalnega posla.
Obe sodišči sta pravilno poudarili že okoliščine, da je bila sporna kupna pogodba sestavni del sporazuma po 250. členu ZIZ in mu je bila tudi priložena. Prvi toženec je zato imel možnost seznaniti se z njeno vsebino in glede na pogojno zemljiškoknjižno dovolilo zahtevati od zastavitelja dokaz, da je pogoj izpolnjen oziroma da je kupnina plačana. Zato samo razpolaganje zastavitelja z originalom pogodbe o pridobitvi nepremičnine v tej zadevi ne utemeljuje dobrovernosti zastavnega upnika.
ZZZDR člen 57, 57/1, 58, 58/2, 62, 62/2. OZ člen 256.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje - pravni posel med zakoncema – darilna pogodba
Zakonca sta 7. 11. 2001 sklenila darilno pogodbo v notarskem zapisu, s katero je toženec četrtinski del nepremičnine prenesel na toženko, tako da je ta, ob predhodnem vpisu do 1/4, postala lastnica ½ te nepremičnine (druga polovica je bila odsvojena že leta 1999). To pomeni, da je ¼ deleža na predmetni nepremičnini postala posebno premoženje toženke.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 201, 201/3, 367, 367/1, 377, 377/1, 377/2. ZPP člen 367, 367/3, 377.
povrnitev škode – odgovornost za drugega – škoda v zvezi z delom - odgovornost delodajalca – odgovornost organizatorja redarske službe – pogodba o opravljanju storitev varovanja - odgovornost lastnika lokala - krivdna odgovornost redar – kaznivo dejanje varnostnika – diskoteka – prekoračitev pooblastil – poškodovanje gosta pred prostori lokala – povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega – posredni oškodovanci – težka invalidnost sina in brata - tetraplegik – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok - pretrganje zastaranja – dovoljenost revizije – dopustitev revizije - zavrženje revizije
1. Gre za škodo, ki jo je povzročil prvi toženec v zvezi z delom tožnika kot tretji osebi. Dogodek se je zgodil v času opravljanja redarske službe, dejstvo, da je prvi toženec ravnal preko danih pooblastil ali v nasprotju z njimi, pa petega toženca ne razbremeni odškodninske odgovornosti. Delodajalec je namreč odgovoren tudi v primeru, ko delavec ravna nedopustno in krši svoje delovne obveznosti, če je bilo dejanje storjeno v zvezi z delom. Tako so v sodni praksi kot ravnanja v zvezi z delom opredeljena tudi tista, ki so bila le navidezno storjena v okviru avtoritete službe, pa delavec z njimi v resnici zlorabi svoja pooblastila.
2. Po 170. členu ZOR za ravnanje delavca ne moreta odgovarjati dva subjekta, saj delavec ni delal v dveh različnih organizacijah ali imel dveh delodajalcev. V ravnanju samega lastnika lokala tudi ni najti takega ravnanja, ki bi ga bilo lahko opredeliti za protipravno ravnanje zaradi kršitve profesionalne skrbnosti.
3. Zmotno je stališče obeh sodišč o zastaranju odškodninskih terjatev obeh tožnic. Škodno dejanje je bilo hkrati tudi kaznivo dejanje, zaradi česar je treba upoštevati pravila o daljšem zastaralnem roku in o pretrganju zastaranja odškodninske terjatve, če pride do pretrganja zastaranja kazenskega pregona. Tožnici sta tožbo vložili v času, ko je tekel kazenski postopek zoper storilca, zaradi česar je bilo pretrgano tudi zastaranje njene odškodninske terjatve proti prvemu tožencu in zanj odgovornim osebam.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6. SPZ člen 44. OZ člen 256, 256/2, 256/3.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija zahtevkov - navadno sosporništvo - dovoljenost revizije - navedba pomembnih okoliščin za presojo - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zaradi nediferencirano navedene vrednosti spornega predmeta za oba tožnika, ki nista enotna sospornika in ker pri navadni subjektivni kumulaciji pa ne pride v poštev seštevanje vrednosti po petem odstavku 367. člena ZPP, revizija oziroma predlog za dopustitev revizije nista dovoljena.
Predlog tudi ni popoln. Predpisani vsebinski in formalni pogoji za dopustitev revizije so strogi, kajti institut dopuščene revizije vzpostavlja revizijo v prvi vrsti kot sredstvo za dosego ciljev, objektivno pomembnih z vidika pravnega reda v celoti, medtem ko individualne interese posameznikov varuje Vrhovno sodišče predvsem posredno, z varstvom javnega interesa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – sedež in prebivališče pravdnih strank
Pravila o krajevni pristojnosti so večinoma dispozitivne narave in po volji strank lahko postopek teče pred sodiščem, pred katerim – v primerjavi s sodiščem, ki je po zakonskih določbah krajevno pristojno za odločanje v sporu – ne bo v celoti zadoščeno načelu smotrnosti. Upoštevanje zgolj prebivališča oziroma sedeža pravdnih strank bi zato v takem primeru izničilo pomen sporazuma (istih) strank o krajevni pristojnosti.