Ker ni dvoma, da v obravnavani zadevi ne gre za nujno zadevo v smislu člena 83 Zakona o sodiščih (ZS), je potrebno ugotoviti, da je bilo zastaranje kazenskega pregona zadržano v času od 29. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, kar je v izpodbijani sodbi pod točko 27) sicer pravilno obrazložilo že prvo sodišče in se posledično tek zastaralnega roka podaljša za 64 dni, kar pomeni, da je v tej zadevi zastaranje kazenskega pregona nastopilo 15. julija 2022.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 364, 364/6, 364/7. KZ-1 člen 70.b.
obrazložitev sklepa - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sklepa
Ne glede na to, da gre v predmetnem primeru za postopek za uporabo varnostnega ukrepa iz XXVIII. poglavja ZKP, tudi za sklep o izreku varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti velja zahteva, da mora sodišče storilcu z gotovostjo dokazati storitev vsakega očitanega mu protipravnega dejanja posebej ter za vsako določno navesti katera dejstva šteje za dokazano in iz katerih razlogov.
ZPP člen 78, 78/1, 80, 108, 108/5. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 386, 386/1, 386/1-1.
osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pravne posledice začetka stečajnega postopka - pravdna sposobnost - prenos pooblastil na upravitelja - zastopanje po zakonitem zastopniku - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - odobritev stečajnega upravitelja - naknadna odobritev procesnih dejanj - zavrženje tožbe
Ker je nad tožečo stranko začet postopek osebnega stečaja, ta sama ne more opravljati pravdnih dejanj v pravdnem postopku. Stečajni upravitelj njene tožbe ni odobril, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. V obravnavanem postopku niso pomembni razlogi o tem, zakaj je prišlo do začetka postopka osebnega stečaja oziroma ali bi se ta smel začeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00065724
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 7.. ZMZPP člen 89.. ZNP-1 člen 85, 101.. KZ-1 člen 190.
civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - razveza zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otroka - starševska odgovornost - nezakonito zadržanje otroka - otrokovo običajno prebivališče - novo običajno prebivališče - zahteva za vrnitev otroka v matično državo - stroški postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Okoliščine, v katerih se pristojnost spremeni in prenese na organ države, v katero je bil otrok nezakonito odpeljan ali v kateri je bil nezakonito zadržan, so določene v 7. členu Konvencije o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornisti in ukrepov za varstvo otrok (MSKOVO) in sicer so to:
- otrok je pridobil običajno bivališče v drugi državi (1)
in
- otrok biva v tej drugi državi vsaj eno leto, potem ko je oseba, institucija ali drug organ s pravico do varstva in vzgoje izvedel ali bi moral izvedeti za kraj, v katerem je otrok (2)
in
- ni več v postopku nobena zahteva za vrnitev otroka, vložena v tem obdobju (3)
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - stečajni postopek - stečajna masa - razdelitvena masa - končna razdelitev - kogentna določba - stečajni upravitelj - pristojnost stečajnega upravitelja
Končna razdelitev je del stečajnega postopka. Gre za poznejšo razdelitev, ki se opravi, ko je vnovčena vsa stečajna masa. Če razdelitvena masa zadošča za poplačilo vseh nezavarovanih terjatev, se del razdelitvene mase, ki ni potreben za plačilo nezavarovanih terjatev, z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom dolžnika v razmerju z njihovimi deleži.
Stečajnemu upravitelju z začasno odredbo ni mogoče odrejati drugačnega ravnanja, kot ga predpisuje stečajni zakon.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71/2-2, 71/2-4, 74, 74/6, 74/7.
odlog izvršbe - podaljšanje dovoljenega odloga - izpraznitev in izročitev nepremičnin - nepremičnina, ki je dom dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - ustavna odločba - novela ZIZ-M - nadomestno stanovanje - škoda - slabo zdravstveno stanje
Kadar je izvršba odložena na predlog upnika, lahko podaljšanje odloga po sedmem odstavku 74. člena ZIZ izrecno predlaga le upnik kot predlagatelj že dovoljenega odloga, ne more pa podaljšanja takega odloga doseči dolžnik, ki ima za to na razpolago le vložitev (novega) predloga za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ.
Z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-171/16-15 z dne 11. 7. 2019 ugotovljena ustavna neskladnost drugega odstavka 71. člena ZIZ je bila odpravljena z novelo ZIZ-M. Od njene uveljavitve dalje je izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti mogoče odložiti večkrat, pri čemer posamezni odlog lahko traja največ šest mesecev. Predvideni so pogoji, pod katerimi je mogoče izvršbo odložiti, hkrati pa je zagotovljena tudi možnost oziroma obveznost tehtanja med položajema dolžnika in upnika. V določbah ZIZ so torej od uveljavitve ZIZ-M dalje že inkorporirana stališča, izhodišča, varovalke in napotki iz ustavne odločbe.
Prvi pogoj za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ je izkaz, da si dolžnik bivanjske problematike ni mogel urediti na drug način, dolžnik pa niti ne trdi, da si drugega stanovanja ni mogel zagotoviti, temveč nasprotno celo navaja, da si je drugo stanovanje že poiskal.
Pogoji za odlog po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ tudi niso izpolnjeni. Dolžnik se sklicuje na slabo zdravstveno stanje in številne postavljene diagnoze, iz predloženih listinskih dokazov pa izhaja, da je tako zdravstveno stanje dolžnika dolgotrajnejše narave (traja že od leta 2017 dalje) in torej ne gre za prehodne težave. Dolžnik ne trdi, da bi se njegovo zdravstveno stanje v treh mesecih lahko izboljšalo do te mere, da bi bilo izvršbo po izteku tega obdobja mogoče opraviti brez škodljivega vpliva na njegovo zdravje, prav tako tudi ni dovolj določno konkretiziral, kakšen naj bi sploh bil vpliv oprave izvršbe na njegovo stanje. Tudi navedbe, da nadomestno stanovanje še ni vseljivo, so ostale na prepavšalni ravni in brez pojasnila, katere okoliščine dolžniku vselitev preprečujejo. Dolžnik tudi ni pojasnil, ali so se dela za potrebne prilagoditve, ki bi omogočile vselitev, sploh že začela in v kakšni fazi so, oziroma ni trdil, da bodo prilagoditve opravljene v roku treh mesecev, in zato niti ni mogoče preizkusiti, ali gre za kratkotrajen, začasen razlog.
ZNP-1 člen 151, 151/1. ZNP člen 114. ZIZ člen 271, 271/2-2.
solastniki - ureditev razmerij med solastniki - postopek za ureditev razmerij med solastniki - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba za ureditev razmerij - neutemeljena začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - pogoji za izdajo začasne odredbe - grozeča škoda - redno sodno varstvo
Pravilno je izhodišče o restriktivnem pristopu pri izdaji regulacijske začasne odredbe. Tudi v nepravdnem postopku izdaja začasne odredbe ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - bagatelni znesek - aktivno ravnanje dolžnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine ne pomeni matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog v teh primerih dovoljen, kadar gre za izterjavo bagatelnih terjatev. To pa je bistveno, saj je namen zakona preprečiti t. i. socialne izvršbe, to je položaje, ko bi dolžniki zaradi izvršbe za poplačilo praviloma relativno nizkih terjatev ostali brez svojega stanovanja oziroma stanovanjske hiše, čeprav bi bil dolg (tudi ob prizadevanju humanitarnih organizacij in drugih institucij) lahko v doglednem času poplačan.
Namen odloga izvršbe je v tem, da dolžnik s svojo aktivnostjo doseže spremembo v svoji dejanski situaciji oziroma glede razlogov za odlog izvršbe, ali terjatev v tem času na drug način tudi poplača. Zato je pravilno stališče, da bi moral dolžnik izkazati, da si do trenutne faze postopka bivanja ni mogel zagotoviti drugje. Neutemeljeno dolžnik uveljavlja, da naj bi šlo za negativno dejstvo, saj bi dolžnik moral navesti dejstva in dokaze, kaj je skušal storiti, da bi si zagotovil bivanje, a pri tem ni bil uspešen, primeroma, da si je poskušal bivanje urediti pri sorodnikih, pridobiti neprofitno stanovanje ipd., oziroma, da bo takšna dejanja opravil v času predlaganega odloga izvršbe.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059352
ZIZ člen 16, 24, 198, 208. SPZ člen 154. ZZK-1 člen 6, 7. OZ člen 274.
sklep o poplačilu - poplačilo upnikov - prednostni vrstni red poplačila - hipotekarni upnik - cesija in prenos hipoteke - akcesornost hipoteke - prenehanje hipoteke - publicitetni učinek vpisa - izpodbijanje terjatev drugega upnika - izpodbijanje vrstnega reda poplačila terjatev na razdelitvenem naroku - položaj stranke v postopku - izpolnitev s subrogacijo
Novi hipotekarni upnik s cesijo terjatve vstopi v položaj prejšnjega upnika, saj pridobi hipoteko v istem vrstnem redu, kot je (bila že predhodno) vpisana. Nadaljnji upniki torej zaradi cesije niso v ničemer v slabšem položaju – ne glede vrstnega reda ne glede velikosti hipotekarnega jamstva prvemu hipotekarnemu upniku. Če s prenosom terjatve ne bi bila prenesena tudi hipoteka (ker bi se ji hipotekarni upnik odpovedal), bi ta prenehala, saj gre za akcesorno pravico, ki je vezana na zavarovano terjatev in je samostojno ni mogoče prenašati. Drugačno stališče bi pravzaprav pomenilo, da v zemljiško knjigo vpisanemu prvemu hipotekarnemu upniku poplačilo ne gre (ker je terjatev že prenesel na cesionarja, hipoteka kot akcesorna pravica pa nima lastne prometnosti in ne dopušča cepitve na upniški – aktivni strani, kar pomeni, da sta upnik zavarovane terjatve in hipotekarni upnik vedno ista oseba), cesionarju pa prav tako ne, ker prenos hipoteke še ni vpisan v zemljiško knjigo in bi torej v tem vmesnem obdobju pravica dejansko „ne obstajala“, čeprav ni podan noben od razlogov za prenehanje hipoteke. Hipoteka kot stranska pravica tako preide na cesionarja že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ne da bi bil za to potreben še vpis v zemljiško knjigo.
Upnik je lahko uspešen z izpodbijanjem vrstnega reda terjatve drugega upnika le, če bi s tem lahko dosegel, da bi bila vsaj delno poplačana njegova terjatev. Vrstni red terjatev se določi glede na čas pridobitve zastavne pravice. Hipoteka je stvarnopravna pravica, ki je namenjena zavarovanju določene terjatve, ne pa osebe upnika. Le v primeru, če bi prenehala terjatev in s tem tudi hipoteka, ali pa če bi prenehala le hipoteka, bi pritožnik lahko uspešno izpodbil vrstni red poplačila, saj bi le-to vplivalo na njegovo poplačilo.
Zastavni upnik nima položaja stranke postopka. Tudi pri izvršbi na nepremičnino je upnik le oseba, katere terjatev se uveljavlja v postopku. Upnik je tisti, na predlog katerega se vodi postopek. Zastavnega upnika pa zakon uvršča med udeležence postopka in jim daje pravico le do poplačila iz dobljene kupnine.
odločitev o stroških zaradi ugovora tretjega - stroški ugovora tretjega - izločitvena pravica v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - javna listina - profesionalna skrbnost upravitelja
Glede na to, da je stečaj le generalna izvršba, je položaj stečajnega upravitelja v bistvenem podoben položaju (sodnega) izvršitelja, zato sodi stečajni upravitelj v krog tistih oseb, ki izvajajo javna pooblastila. Listina, ki jo v predpisani obliki izda organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki jima je poverjeno z zakonom, pa je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi tako utemeljeno oprlo na osnovni seznam preizkušenih terjatev kot javno listino. Poleg tega mora upravitelj svoje naloge opravljati v skladu z zakoni in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi ter s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe, torej z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tako je na primer namen že otvoritvenega poročila seznanitev upnikov z (realnim) premoženjem, s katerim razpolaga stečajni dolžnik, odgovornost za z zakonom skladno in pravočasno izdelavo otvoritvenega poročila pa je v domeni upravitelja. Ključna dolžnost upravitelja v zvezi s prijavljeno terjatvijo upnika je določno izrekanje, ali jo priznava ali prereka, navedeno pa mora prav tako opraviti z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tudi iz navedenih razlogov višje sodišče nima razloga a priori dvomiti v upraviteljičin seznam.
ZPP člen 44, 44/3, 216. ZST-1 člen 1, 1/3, 19, 19/1, 19/2, 31, 31/1.
sodna taksa za pritožbo - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka - gospodarski spor - taksa glede na vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - očitno prenizka vrednost spornega predmeta - presoja vrednosti spornega predmeta - postopek preverjanja vrednosti spornega predmeta - sprejemljiva verjetna vrednost
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je uporabilo vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, pri čemer se je sklicevalo na strankino pojasnilo, da je vrednost odsvojenega poslovnega deleža mnogo višja od 7.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP, saj je pri določitvi vrednosti za odmero sodne takse izhajalo iz tožbenih trditev. Ker mora biti postopek ugotavljanja vrednosti spornega predmeta hiter, sodišče pa mora ugotoviti zgolj sprejemljivo verjetno vrednost, v ta namen ne rabi izvajati celotnega dokaznega postopka.
posestno varstvo - soposest na nepremičnini - dejanska uporaba poti - prenos posesti - izvrševanje posesti - posestno stanje - prekarij - originaren način pridobitve - derivativna pridobitev - nedopustna pritožbena novota - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Pri pridobitvi neposredne posesti nepremičnin je treba dati voljni komponenti predaje posesti bistven pomen ter priznati prenos posesti tudi zgolj na podlagi sporazuma, ki ga skleneta prenosnik in pridobitelj, če je pridobitelj v položaju, da lahko izvaja neposredno dejansko oblast nad stvarjo. Nepremičnin namreč ni mogoče izročati tako kot premičnin.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - zastaranje obresti judikatnih terjatev - zastaranje občasne terjatve - zastaranje zamudnih obresti - bodoče terjatve - občasne terjatve
Ugovorne trditve, da so zastarale vse zamudne obresti, ki so tekle do tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo v tej zadevi, kar je določljivo in upniku znano ter izhaja iz samega spisa, ter navedba „do tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo“ zadoščajo trditvenemu bremenu glede zastaranja zamudnih obresti, saj takšno uveljavljanje pojmovno ne zahteva navedbe začetka teka zastaralnega roka. Dolžnik mora v ugovoru zastaranja navesti pravno relevantna dejstva, vendar pa ni potrebno, da so ta tudi v celoti pravilna – dolžnik lahko v ugovoru zahteva „več“, uspe pa v manjšem delu.
Kot terjatve, ki zapadejo v bodoče, je treba šteti tiste občasne terjatve, ki zapadejo po času, na katerega segajo časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova, to je po dnevu zadnje obravnave oziroma izdaje sodbe, smiselno za izvršilni postopek po dnevu izdaje sklepa o izvršbi oziroma drugega naložitvenega sklepa v izvršilnem postopku. Do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka zastaranje zgolj ne more začeti teči, ne vpliva pa navedeno na to, katere zamudne obresti predstavljajo pravo judikatno terjatev in katere ne, ter na to, da so zastarale vse tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo.
odlog plačila takse - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - okoliščine, ki opravičujejo odlog plačila sodne takse - odločanje po vsebini - falsa demonstratio non nocet
Dolžnica je s trditvami, da je v aprilu prejela tri naloge za plačilo sodnih taks in vseh taks ne more plačati, zatrjevala, da terjane sodne takse ne more plačati takoj, glede na trenutno situacijo, v kateri je bila pozvana k plačilu več taksnih obveznostih v več postopkih. Njen predlog tako ni predstavljal predloga za oprostitev plačila sodnih taks, temveč je njen predlog predstavljal predlog za odlog plačila sodne takse. Sodišče pa mora skladno z ustaljeno sodno prakso vloge obravnavati po njihovi vsebini (falsa demonstratio non nocet).
Delna oprostitev plačila sodne takse in odlog plačila sodne takse v višini, v kateri stranka plačila ni oproščena, se ne izključujeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00059128
ZPP člen 108, 195, 205, 205/1, 205/1-3, 286, 318, 318/3, 451, 452, 458, 495, 495/1. ZGD-1 člen 7, 7/1, 7/2, 8, 8/1. OZ člen 190.
gospodarski spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - sklepčnost - solidarni dolžniki - sosporniki - izbris družbe iz registra - pravna podlaga - navedba pravne podlage - pasivna legitimacija - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - neupravičena obogatitev - solidarno (nerazdelno) plačilo - prekinitev postopka
Utemeljeni so pritožbeni pomisleki, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z materialnim pravom ocenilo, da tožba ni sklepčna, ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj sta toženca v solidarni zavezi. Solidarni dolžniki namreč niso enotna pravdna stranka, vsak od njih je kot sospornik v pravdi samostojna stranka in je spor mogoče rešiti za vsakega sospornika različno ter torej izdati zanje različne odločbe. Kljub temu, da se je tožbeni zahtevek glasil na solidarno plačilo obeh tožencev, bi sodišče prve stopnje glede tožencev lahko izdalo različne odločitve.
Če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, se postopek prekine, zato je v času odločanja sodišče prve stopnje pravilno odločilo zgolj o zahtevku zoper drugega toženca, saj je bil postopek zoper prvo toženko še vedno prekinjen in s tem onemogočeno odločanje o zahtevku zoper njo.
ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
oprostitev plačila taks na prvi stopnji - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - neplačilo sodne takse za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - neizpolnjevanje zakonskih pogojev - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - domneva umika pritožbe - preuranjenost odločitve
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na podlagi 12. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo nepopoln predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, saj ga tožeča stranka kljub pozivu sodišča skladno s sklepom z dne 14. 10. 2021 ni dopolnila. Zato ga sodišče tudi ni moglo obravnavati. Zato so navedbe tožeče stranke v pritožbi o premoženjski stiski neutemeljene, saj je sodišče ni moglo ugotavljati, ker tožeča stranka predloga ni ustrezno dopolnila.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo terjane sodne takse. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje je preuranjena, saj je spregledalo, da je tožeča stranka z vlogo z dne 1. 3. 2022 predlagala oprostitev plačila sodne takse, hkrati pa tudi vložila ugovor zoper plačilni nalog z dne 3. 2. 2022. Posledično je preuranjena tudi odločitev o tem, da se pritožba šteje za umaknjeno.
zamudna sodba - nedopusten pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - plačilo odškodnine - višina denarne odškodnine - strah v ožjem smislu (primarni strah) - strah za življenje - pravica do osebne varnosti - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - grožnje
Pritožba neutemeljeno navaja, da je tožba delno nesklepčna, saj tožeča stranka primarnega strahu ni mogla utrpeti, ker je bila tožena stranka vklenjena in obdana s pravosodnimi policisti. Gre za ugotovitev dejanskega stanja s strani sodišča prve stopnje, ki ga tožena stranka ne more izpodbijati, ker je bila izdana zamudna sodba.
prepoved vožnje motornega vozila - prepoved nadaljnje vožnje
Glede na očitno razliko med izvršitvenimi oblikami v določbah devetega odstavka člena 27 ZPrCP, ki določa sankcije za protipredpisna ravnanja v primeru neupoštevanja pravil brez predhodne zaznave prekrška in po določbi desetega odstavka člena 101 ZPrCP ter desetem odstavku člena 56 ZVoz-1, ki so določbe, ki po storjenem prekršku storilcu nalagajo oz. prepovedujejo določena ravnanja, in ko gre v takih primerih brez dvoma za drugačno (težjo) kriminalno količino, torej ne vzdrži teza pritožbe o tem, da gre v obravnavanem primeru za stek in da bi se obdolženec kvečjemu lahko sankcioniral zaradi istih izvršitvenih oblik le po določbi devetega odstavka člena 27 ZPrCP, zaradi česar tudi ni podana kršitev zakona.
ZPŠOIRSP člen 11, 11/1, 13. ZOR člen 190, 200, 376. OZ člen 169, 179. ZTuj člen 81, 81/2. UZITUL člen 13. ZPP člen 13, 13/1, 212.
izbris iz registra prebivalstva RS - odškodninska odgovornost države - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - strah - brezposelnost - enotna oblika škode - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - pravnomočna odločba upravnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga - pavšalni pritožbeni očitki - nesklepčnost trditev - manjkajoča trditvena podlaga - delno zastaranje
ZPŠOIRSP je vzpostavil dva sistema uveljavljanja odškodninskih zahtevkov. V upravnem postopku velja sistem podeljevanja pavšalnega zneska odškodnine. V njem so oškodovanci razbremenjeni dokazovanja predpostavk odškodninske odgovornosti - edini merili za določitev odškodnine sta obdobje izbrisa in maksimizirani znesek denarne odškodnine 50 EUR za vsak zaključen mesec izbrisa, kar naj bi pokrivalo običajne nevšečnosti povezane z izbrisom. V sodnem postopku zaradi uveljavljanja dodatnih odškodninskih zahtevkov pa se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, torej ZOR, za škodo, nastalo pred 1. 1. 2002, oziroma OZ. Glede obsega povrnitve premoženjske škode velja načelo popolne odškodnine, glede zadoščenja, ki naj izravna nepremoženjsko škodo, pa je uveljavljeno načelo pravične denarne odškodnine.
Obdobje izbrisa iz registra stalnega prebivalstva samo po sebi ni predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 13. člena ZPP (ne gre za vprašanje obstoja pravice oziroma pravnega razmerja), naravo predhodnega vprašanja ima vprašanje, ali je oškodovanec upravičenec po ZPŠOIRSP, s tem vprašanjem pa je obdobje izbrisa kot eno od meril za določitev odškodnine neločljivo povezano. Vezanost na upravno odločbo, v kateri je obdobje izbrisa povzeto v izrek odločbe, ki je postal pravnomočen, je razumeti v tem smislu, da lahko oškodovanec v sodnem postopku uveljavlja dodatno odškodnino le za to obdobje.