ZPP člen 78, 78/1, 80, 108, 108/5. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 386, 386/1, 386/1-1.
osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pravne posledice začetka stečajnega postopka - pravdna sposobnost - prenos pooblastil na upravitelja - zastopanje po zakonitem zastopniku - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - odobritev stečajnega upravitelja - naknadna odobritev procesnih dejanj - zavrženje tožbe
Ker je nad tožečo stranko začet postopek osebnega stečaja, ta sama ne more opravljati pravdnih dejanj v pravdnem postopku. Stečajni upravitelj njene tožbe ni odobril, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. V obravnavanem postopku niso pomembni razlogi o tem, zakaj je prišlo do začetka postopka osebnega stečaja oziroma ali bi se ta smel začeti.
Že sama okoliščina, da je bil ml. mld. s sodbami Okrajnega sodišča v Celju v letih 2020 in 2021 že trikrat pravnomočno izrečen ukor zaradi prekrškov zoper določbe Zakona o varstvu javnega reda in miru, Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o ohranjanju narave, ne podpira prepričanja pritožnikov, da bi tudi v obravnavanem primeru smotrom iz 75. člena KZ zadoščal izrek ukora kot najmilejšega vzgojnega ukrepa.
Ker ni dvoma, da v obravnavani zadevi ne gre za nujno zadevo v smislu člena 83 Zakona o sodiščih (ZS), je potrebno ugotoviti, da je bilo zastaranje kazenskega pregona zadržano v času od 29. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, kar je v izpodbijani sodbi pod točko 27) sicer pravilno obrazložilo že prvo sodišče in se posledično tek zastaralnega roka podaljša za 64 dni, kar pomeni, da je v tej zadevi zastaranje kazenskega pregona nastopilo 15. julija 2022.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 364, 364/6, 364/7. KZ-1 člen 70.b.
obrazložitev sklepa - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sklepa
Ne glede na to, da gre v predmetnem primeru za postopek za uporabo varnostnega ukrepa iz XXVIII. poglavja ZKP, tudi za sklep o izreku varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti velja zahteva, da mora sodišče storilcu z gotovostjo dokazati storitev vsakega očitanega mu protipravnega dejanja posebej ter za vsako določno navesti katera dejstva šteje za dokazano in iz katerih razlogov.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059352
ZIZ člen 16, 24, 198, 208. SPZ člen 154. ZZK-1 člen 6, 7. OZ člen 274.
sklep o poplačilu - poplačilo upnikov - prednostni vrstni red poplačila - hipotekarni upnik - cesija in prenos hipoteke - akcesornost hipoteke - prenehanje hipoteke - publicitetni učinek vpisa - izpodbijanje terjatev drugega upnika - izpodbijanje vrstnega reda poplačila terjatev na razdelitvenem naroku - položaj stranke v postopku - izpolnitev s subrogacijo
Novi hipotekarni upnik s cesijo terjatve vstopi v položaj prejšnjega upnika, saj pridobi hipoteko v istem vrstnem redu, kot je (bila že predhodno) vpisana. Nadaljnji upniki torej zaradi cesije niso v ničemer v slabšem položaju – ne glede vrstnega reda ne glede velikosti hipotekarnega jamstva prvemu hipotekarnemu upniku. Če s prenosom terjatve ne bi bila prenesena tudi hipoteka (ker bi se ji hipotekarni upnik odpovedal), bi ta prenehala, saj gre za akcesorno pravico, ki je vezana na zavarovano terjatev in je samostojno ni mogoče prenašati. Drugačno stališče bi pravzaprav pomenilo, da v zemljiško knjigo vpisanemu prvemu hipotekarnemu upniku poplačilo ne gre (ker je terjatev že prenesel na cesionarja, hipoteka kot akcesorna pravica pa nima lastne prometnosti in ne dopušča cepitve na upniški – aktivni strani, kar pomeni, da sta upnik zavarovane terjatve in hipotekarni upnik vedno ista oseba), cesionarju pa prav tako ne, ker prenos hipoteke še ni vpisan v zemljiško knjigo in bi torej v tem vmesnem obdobju pravica dejansko „ne obstajala“, čeprav ni podan noben od razlogov za prenehanje hipoteke. Hipoteka kot stranska pravica tako preide na cesionarja že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ne da bi bil za to potreben še vpis v zemljiško knjigo.
Upnik je lahko uspešen z izpodbijanjem vrstnega reda terjatve drugega upnika le, če bi s tem lahko dosegel, da bi bila vsaj delno poplačana njegova terjatev. Vrstni red terjatev se določi glede na čas pridobitve zastavne pravice. Hipoteka je stvarnopravna pravica, ki je namenjena zavarovanju določene terjatve, ne pa osebe upnika. Le v primeru, če bi prenehala terjatev in s tem tudi hipoteka, ali pa če bi prenehala le hipoteka, bi pritožnik lahko uspešno izpodbil vrstni red poplačila, saj bi le-to vplivalo na njegovo poplačilo.
Zastavni upnik nima položaja stranke postopka. Tudi pri izvršbi na nepremičnino je upnik le oseba, katere terjatev se uveljavlja v postopku. Upnik je tisti, na predlog katerega se vodi postopek. Zastavnega upnika pa zakon uvršča med udeležence postopka in jim daje pravico le do poplačila iz dobljene kupnine.
odločitev o stroških zaradi ugovora tretjega - stroški ugovora tretjega - izločitvena pravica v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - javna listina - profesionalna skrbnost upravitelja
Glede na to, da je stečaj le generalna izvršba, je položaj stečajnega upravitelja v bistvenem podoben položaju (sodnega) izvršitelja, zato sodi stečajni upravitelj v krog tistih oseb, ki izvajajo javna pooblastila. Listina, ki jo v predpisani obliki izda organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki jima je poverjeno z zakonom, pa je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi tako utemeljeno oprlo na osnovni seznam preizkušenih terjatev kot javno listino. Poleg tega mora upravitelj svoje naloge opravljati v skladu z zakoni in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi ter s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe, torej z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tako je na primer namen že otvoritvenega poročila seznanitev upnikov z (realnim) premoženjem, s katerim razpolaga stečajni dolžnik, odgovornost za z zakonom skladno in pravočasno izdelavo otvoritvenega poročila pa je v domeni upravitelja. Ključna dolžnost upravitelja v zvezi s prijavljeno terjatvijo upnika je določno izrekanje, ali jo priznava ali prereka, navedeno pa mora prav tako opraviti z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Tudi iz navedenih razlogov višje sodišče nima razloga a priori dvomiti v upraviteljičin seznam.
ZPP člen 44, 44/3, 216. ZST-1 člen 1, 1/3, 19, 19/1, 19/2, 31, 31/1.
sodna taksa za pritožbo - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka - gospodarski spor - taksa glede na vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - očitno prenizka vrednost spornega predmeta - presoja vrednosti spornega predmeta - postopek preverjanja vrednosti spornega predmeta - sprejemljiva verjetna vrednost
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je uporabilo vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, pri čemer se je sklicevalo na strankino pojasnilo, da je vrednost odsvojenega poslovnega deleža mnogo višja od 7.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP, saj je pri določitvi vrednosti za odmero sodne takse izhajalo iz tožbenih trditev. Ker mora biti postopek ugotavljanja vrednosti spornega predmeta hiter, sodišče pa mora ugotoviti zgolj sprejemljivo verjetno vrednost, v ta namen ne rabi izvajati celotnega dokaznega postopka.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - bagatelni znesek - aktivno ravnanje dolžnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine ne pomeni matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog v teh primerih dovoljen, kadar gre za izterjavo bagatelnih terjatev. To pa je bistveno, saj je namen zakona preprečiti t. i. socialne izvršbe, to je položaje, ko bi dolžniki zaradi izvršbe za poplačilo praviloma relativno nizkih terjatev ostali brez svojega stanovanja oziroma stanovanjske hiše, čeprav bi bil dolg (tudi ob prizadevanju humanitarnih organizacij in drugih institucij) lahko v doglednem času poplačan.
Namen odloga izvršbe je v tem, da dolžnik s svojo aktivnostjo doseže spremembo v svoji dejanski situaciji oziroma glede razlogov za odlog izvršbe, ali terjatev v tem času na drug način tudi poplača. Zato je pravilno stališče, da bi moral dolžnik izkazati, da si do trenutne faze postopka bivanja ni mogel zagotoviti drugje. Neutemeljeno dolžnik uveljavlja, da naj bi šlo za negativno dejstvo, saj bi dolžnik moral navesti dejstva in dokaze, kaj je skušal storiti, da bi si zagotovil bivanje, a pri tem ni bil uspešen, primeroma, da si je poskušal bivanje urediti pri sorodnikih, pridobiti neprofitno stanovanje ipd., oziroma, da bo takšna dejanja opravil v času predlaganega odloga izvršbe.
ZNP-1 člen 151, 151/1. ZNP člen 114. ZIZ člen 271, 271/2-2.
solastniki - ureditev razmerij med solastniki - postopek za ureditev razmerij med solastniki - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba za ureditev razmerij - neutemeljena začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - pogoji za izdajo začasne odredbe - grozeča škoda - redno sodno varstvo
Pravilno je izhodišče o restriktivnem pristopu pri izdaji regulacijske začasne odredbe. Tudi v nepravdnem postopku izdaja začasne odredbe ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71/2-2, 71/2-4, 74, 74/6, 74/7.
odlog izvršbe - podaljšanje dovoljenega odloga - izpraznitev in izročitev nepremičnin - nepremičnina, ki je dom dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - ustavna odločba - novela ZIZ-M - nadomestno stanovanje - škoda - slabo zdravstveno stanje
Kadar je izvršba odložena na predlog upnika, lahko podaljšanje odloga po sedmem odstavku 74. člena ZIZ izrecno predlaga le upnik kot predlagatelj že dovoljenega odloga, ne more pa podaljšanja takega odloga doseči dolžnik, ki ima za to na razpolago le vložitev (novega) predloga za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ.
Z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-171/16-15 z dne 11. 7. 2019 ugotovljena ustavna neskladnost drugega odstavka 71. člena ZIZ je bila odpravljena z novelo ZIZ-M. Od njene uveljavitve dalje je izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti mogoče odložiti večkrat, pri čemer posamezni odlog lahko traja največ šest mesecev. Predvideni so pogoji, pod katerimi je mogoče izvršbo odložiti, hkrati pa je zagotovljena tudi možnost oziroma obveznost tehtanja med položajema dolžnika in upnika. V določbah ZIZ so torej od uveljavitve ZIZ-M dalje že inkorporirana stališča, izhodišča, varovalke in napotki iz ustavne odločbe.
Prvi pogoj za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ je izkaz, da si dolžnik bivanjske problematike ni mogel urediti na drug način, dolžnik pa niti ne trdi, da si drugega stanovanja ni mogel zagotoviti, temveč nasprotno celo navaja, da si je drugo stanovanje že poiskal.
Pogoji za odlog po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ tudi niso izpolnjeni. Dolžnik se sklicuje na slabo zdravstveno stanje in številne postavljene diagnoze, iz predloženih listinskih dokazov pa izhaja, da je tako zdravstveno stanje dolžnika dolgotrajnejše narave (traja že od leta 2017 dalje) in torej ne gre za prehodne težave. Dolžnik ne trdi, da bi se njegovo zdravstveno stanje v treh mesecih lahko izboljšalo do te mere, da bi bilo izvršbo po izteku tega obdobja mogoče opraviti brez škodljivega vpliva na njegovo zdravje, prav tako tudi ni dovolj določno konkretiziral, kakšen naj bi sploh bil vpliv oprave izvršbe na njegovo stanje. Tudi navedbe, da nadomestno stanovanje še ni vseljivo, so ostale na prepavšalni ravni in brez pojasnila, katere okoliščine dolžniku vselitev preprečujejo. Dolžnik tudi ni pojasnil, ali so se dela za potrebne prilagoditve, ki bi omogočile vselitev, sploh že začela in v kakšni fazi so, oziroma ni trdil, da bodo prilagoditve opravljene v roku treh mesecev, in zato niti ni mogoče preizkusiti, ali gre za kratkotrajen, začasen razlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00059128
ZPP člen 108, 195, 205, 205/1, 205/1-3, 286, 318, 318/3, 451, 452, 458, 495, 495/1. ZGD-1 člen 7, 7/1, 7/2, 8, 8/1. OZ člen 190.
gospodarski spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - sklepčnost - solidarni dolžniki - sosporniki - izbris družbe iz registra - pravna podlaga - navedba pravne podlage - pasivna legitimacija - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - neupravičena obogatitev - solidarno (nerazdelno) plačilo - prekinitev postopka
Utemeljeni so pritožbeni pomisleki, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z materialnim pravom ocenilo, da tožba ni sklepčna, ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj sta toženca v solidarni zavezi. Solidarni dolžniki namreč niso enotna pravdna stranka, vsak od njih je kot sospornik v pravdi samostojna stranka in je spor mogoče rešiti za vsakega sospornika različno ter torej izdati zanje različne odločbe. Kljub temu, da se je tožbeni zahtevek glasil na solidarno plačilo obeh tožencev, bi sodišče prve stopnje glede tožencev lahko izdalo različne odločitve.
Če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, se postopek prekine, zato je v času odločanja sodišče prve stopnje pravilno odločilo zgolj o zahtevku zoper drugega toženca, saj je bil postopek zoper prvo toženko še vedno prekinjen in s tem onemogočeno odločanje o zahtevku zoper njo.
posestno varstvo - soposest na nepremičnini - dejanska uporaba poti - prenos posesti - izvrševanje posesti - posestno stanje - prekarij - originaren način pridobitve - derivativna pridobitev - nedopustna pritožbena novota - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Pri pridobitvi neposredne posesti nepremičnin je treba dati voljni komponenti predaje posesti bistven pomen ter priznati prenos posesti tudi zgolj na podlagi sporazuma, ki ga skleneta prenosnik in pridobitelj, če je pridobitelj v položaju, da lahko izvaja neposredno dejansko oblast nad stvarjo. Nepremičnin namreč ni mogoče izročati tako kot premičnin.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - stečajni postopek - stečajna masa - razdelitvena masa - končna razdelitev - kogentna določba - stečajni upravitelj - pristojnost stečajnega upravitelja
Končna razdelitev je del stečajnega postopka. Gre za poznejšo razdelitev, ki se opravi, ko je vnovčena vsa stečajna masa. Če razdelitvena masa zadošča za poplačilo vseh nezavarovanih terjatev, se del razdelitvene mase, ki ni potreben za plačilo nezavarovanih terjatev, z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom dolžnika v razmerju z njihovimi deleži.
Stečajnemu upravitelju z začasno odredbo ni mogoče odrejati drugačnega ravnanja, kot ga predpisuje stečajni zakon.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - zastaranje obresti judikatnih terjatev - zastaranje občasne terjatve - zastaranje zamudnih obresti - bodoče terjatve - občasne terjatve
Ugovorne trditve, da so zastarale vse zamudne obresti, ki so tekle do tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo v tej zadevi, kar je določljivo in upniku znano ter izhaja iz samega spisa, ter navedba „do tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo“ zadoščajo trditvenemu bremenu glede zastaranja zamudnih obresti, saj takšno uveljavljanje pojmovno ne zahteva navedbe začetka teka zastaralnega roka. Dolžnik mora v ugovoru zastaranja navesti pravno relevantna dejstva, vendar pa ni potrebno, da so ta tudi v celoti pravilna – dolžnik lahko v ugovoru zahteva „več“, uspe pa v manjšem delu.
Kot terjatve, ki zapadejo v bodoče, je treba šteti tiste občasne terjatve, ki zapadejo po času, na katerega segajo časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova, to je po dnevu zadnje obravnave oziroma izdaje sodbe, smiselno za izvršilni postopek po dnevu izdaje sklepa o izvršbi oziroma drugega naložitvenega sklepa v izvršilnem postopku. Do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka zastaranje zgolj ne more začeti teči, ne vpliva pa navedeno na to, katere zamudne obresti predstavljajo pravo judikatno terjatev in katere ne, ter na to, da so zastarale vse tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo.
odlog plačila takse - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - okoliščine, ki opravičujejo odlog plačila sodne takse - odločanje po vsebini - falsa demonstratio non nocet
Dolžnica je s trditvami, da je v aprilu prejela tri naloge za plačilo sodnih taks in vseh taks ne more plačati, zatrjevala, da terjane sodne takse ne more plačati takoj, glede na trenutno situacijo, v kateri je bila pozvana k plačilu več taksnih obveznostih v več postopkih. Njen predlog tako ni predstavljal predloga za oprostitev plačila sodnih taks, temveč je njen predlog predstavljal predlog za odlog plačila sodne takse. Sodišče pa mora skladno z ustaljeno sodno prakso vloge obravnavati po njihovi vsebini (falsa demonstratio non nocet).
Delna oprostitev plačila sodne takse in odlog plačila sodne takse v višini, v kateri stranka plačila ni oproščena, se ne izključujeta.
ZPP člen 114.a, 219, 219/1,219/2, 236.a, 236.a/6, 339, 339/1.
bolezen priče - izvedba dokaza - dokazni sklep
Če je glede na okoliščine pričakovati, da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali se ne bo mogel izvesti v primernem roku, lahko sodišče določi v dokaznem sklepu rok, do katerega bo čakalo na izvedbo dokaza (prvi odstavek 219. člena ZPP). Če gre za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, sodišče lahko uporabi to zakonsko določbo v primeru, da je priča težko dosegljiva ali dalj časa odsotna, lahko pa tudi v primeru, če predlagana priča zaradi strogo osebnih razlogov (npr. zaradi dolgotrajnega bolezenskega stanja) v primernem roku ne zmore priti do sodišča in podati neposredne ustne izpovedbe. Ne glede na možnost predložitve pisne in podpisane izjave priče, mora namreč sodišče vselej izvesti tudi neposredno zaslišanje priče, če tako zahteva katera od strank postopka (šesti odstavek 236.a člena ZPP). Prav tako lahko sodišče izvede dokaz zaslišanja priče preko videokonference, vendar morata tudi o tem obe stranki soglašati (114.a člen ZPP).
nadomestni zapor - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - umik predloga - kontradiktornost
Taki razlogi prvostopnega sodišča so zaradi ugotovljene protispisnosti v zvezi s storilčevim odgovorom, ali želi opravljati naloge v splošno korist nejasni, pomanjkljivi pa tudi v delu, ko je prvo sodišče sicer navedlo, da je skrbno pretehtalo tudi vse okoliščine konkretnega primera in ocenilo, da je v predmetni zadevi odreditev nadomestnega zapora sorazmeren in pravičen ukrep, za kar ni navedlo nobenih konkretnih razlogov.
OZ člen 164, 164/4, 240, 246, 619, 630. ZPP člen 226, 226/1.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - popravilo stvari - izguba blaga - plačilo odškodnine - odgovornost prevzemnika posla za sodelavce - garancijski zahtevki - jamčevalni in garancijski zahtevki - predložitev ustrezne listine - listinski dokaz - ekskulpacijski razlog
Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da toženka ni pasivno legitimirana v tem sporu zato, ker storitve garancije opravlja za družbo A., d. d. kot njen pooblaščeni serviser. Ni namreč ta delniška družba tista, ki je izgubila aparat, pač pa pooblaščenec toženke.
Če stranka v dokaz zatrjevanih dejstev priloži listino, ki njenih navedb ne potrjuje, zatrjevanega dejstva pač ne dokaže. Pozivanje sodišča k predložitvi tistih listin, ki zatrjevana dejstva dokazujejo, pa bi utegnilo pomeniti kršitev načela enakega obravnavanja strank.
Za razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti bi morala toženka dokazati, da je bil vzrok za kršitev pogodbe zunaj njene pravne sfere.
Oškodovanec ima pravico do izbire med obema načinoma povrnitve premoženjske škode, razen kadar so podane prav posebne okoliščine, ki opravičujejo le vzpostavitev prejšnjega stanja v naravi. Teh pa toženka ni zatrjevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSK00064663
ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2- 8, 339/2-10.. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 35, 35/2, 35/3, 45, 45/1, 45/1-b, 46.. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1337/2013 z dne 13. decembra 2013 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z navedbo države izvora ali kraja porekla za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso člen 2, 2/f.
distribucijska pogodba - sodba brez glavne obravnave - kršitev pravice stranke do izjave - kupoprodajna pogodba - arbitražna klavzula - pasivna legitimacija - stvarne napake blaga - poslovna skrivnost
Na zadnjem naroku je sodišče dalo toženi stranki rok 30 dni za odgovor na pripravljalno vlogo, ki jo je na ta narok prinesla tožeča stranka, pri čemer jo je izrecno opozorilo, da nima možnosti navajanja novih dejstev in dokazov (pripravljalna vloga tožeče stranke ni vsebovala ničesar bistveno novega). Tožena stranka pa v pripravljalni vlogi na navedbe tožeče stranke niti ni odgovarjala, ampak je predložila (in povzela) mnenje švicarske strokovnjakinje, ki jo je angažirala sama in izdelave katerega niti ni napovedala na zadnjem naroku, zato sodišču ni bilo treba ponovno odpreti glavne obravnave. Dejansko pa je v pripravljalni vlogi šlo za pravno interpretacijo rezultatov po naročilu strank pridobljenih izvedenskih mnenj, glede katerih pa se je sodišče prve stopnje opredelilo in jih (pravilno) ocenilo kot nerelevantne za to zadevo, zato o kršitvi pravice do izjave ni mogoče govoriti.
ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
oprostitev plačila taks na prvi stopnji - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - neplačilo sodne takse za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - neizpolnjevanje zakonskih pogojev - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - domneva umika pritožbe - preuranjenost odločitve
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je na podlagi 12. člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo nepopoln predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, saj ga tožeča stranka kljub pozivu sodišča skladno s sklepom z dne 14. 10. 2021 ni dopolnila. Zato ga sodišče tudi ni moglo obravnavati. Zato so navedbe tožeče stranke v pritožbi o premoženjski stiski neutemeljene, saj je sodišče ni moglo ugotavljati, ker tožeča stranka predloga ni ustrezno dopolnila.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo terjane sodne takse. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje je preuranjena, saj je spregledalo, da je tožeča stranka z vlogo z dne 1. 3. 2022 predlagala oprostitev plačila sodne takse, hkrati pa tudi vložila ugovor zoper plačilni nalog z dne 3. 2. 2022. Posledično je preuranjena tudi odločitev o tem, da se pritožba šteje za umaknjeno.