ODZ paragraf 1175, 1178, 1192, 1212. ZOR člen 73. ZPP-77 člen 300, 300/2, 354, 354/1, 354/2, 354/2-13.
družbena pogodba - pogodba o skupnosti imovine - oblike sklepanja - vsebina pogodbe - sodelovanje - skupna vlaganja - stvarni vložek - delitev dobička - obličnost pogodbe - teorija realizacije - odpoved družbene pogodbe - neizvedba predlaganih dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Civilnopravna družbena pogodba oz. družba nista urejeni v naših predpisih, zato je potrebno zanjo uporabiti pravna pravila ODZ, in sicer njegovega sedemindvajsetega poglavja - pogodba o skupnosti imovine. Bistvena značilnost družbene pogodbe je sodelovanje dveh ali več oseb z določenim namenom (paragraf 1175 ODZ).
Za ustanovitev družbe ni potrebna kakšna oblika, razen v primerih, če se pogodbeni stranki oz. stranke dogovorijo, da vlagata v družbo ali vse sedanje ali vse bodoče premoženje (paragraf 1178 ODZ), za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo. Pogodba je lahko torej ustna, ni pa nujna niti ta, saj je lahko sklenjena celo s konkludentnimi dejanji. Najmanj za slednje pa je šlo med strankama, saj toženec sam priznava, da je tožnik vložil svoj kapital in delo, ko ni več delal, pa je hodil po denar, denar - dobiček pa mu je izplačeval.
Pravna pravila tudi ne predpisujejo, da bi se morala družba manifestirati navzven, niti ne, če bi šlo za tiho družabništvo, da mora biti to kje zapisano. Družbenosti razmerja med strankama ne jemlje niti dejstvo, da je bil toženec sam podpisnik najemnih pogodb in nosilec obrti, saj je v družbah možno različno sodelovanje (samo stvarni ali denarni vložki, trud, kombinacija obeh ipd.). Celo za solastniška razmerja med družbeniki ni nujno, da so sploh ali v pravilnem deležu, če gre za nepremičnine, izkazana v zemljiški knjigi. Skratka, te družbe naše pravo ne prepoveduje.
Smisel družbe je, da traja toliko časa, za kolikor sta se stranki dogovorili. Seveda je mogoče pogodbo tudi odpovedati pred dogovorjenim koncem, vendar spričo zaupne narave družbe in dolžnosti zvestobe družbenikov pogodbe ni mogoče razvezati ob nepravem času (paragraf 1212 ODZ), za kar gotovo gre v primerih, ko družba uspeva. Nemoralno in nedopustno bi bilo, da bi družbenik v času uspeha družbe odpovedal družbeno pogodbo in tako izključil drugega družbenika od dohodkov, ki jih prinaša skupno uresničeni projekt. Možna je sicer izključitev družbenika zaradi njegovega nesodelovanja, če je bilo dogovorjeno, ali nepravilnega ravnanja ali če izgubi zaupanje drugega družbenika (paragraf 1210 ODZ), za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo.
ZOR člen 26, 30, 557, 562, 562/2. ODZ paragraf 1175.
sklenitev pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - soglasje volj - kdaj je pogodba sklenjena - pogajanja - posojilna pogodba - obveznost posojilojemalca - rok za vrnitev posojila - družbena pogodba - pogodba o skupnosti imovine - nastanek pridobitne družbe - obličnost - sodelovanje - delitev dobička
V dejanski podlagi tožbe je navedeno dogovarjanje o sklenitvi družbene pogodbe in namensko posojilo, toženec pa ves čas zatrjuje obstoj družbene pogodbe. Toda bistvene sestavine za nastanek družbene pogodbe so: dogovor dveh ali več oseb, da bodo združile svoj trud in stvari v skupno korist oz. nastanek premoženja družbe. Od dogovora (in obstoječe zakonodaje) je odvisno, ali bo družba pridobila pravno osebnost, ali pa bo premoženje brez pravne subjektivitete, toda dogovor o skupnih vlaganjih je nujen. V danem primeru sta obe pravdni stranki izpovedali, da nista nameravala ustanoviti nobene od raznolikih oblik, ki jim zakon priznava pravno osebnost, torej bi šlo lahko le za navadno skupnost imovine, po pravilih paragrafa 1175 in naslednjih ODZ. Toda tožnik je zatrjeval, da se o vložkih sploh nista dogovarjala, ker je šlo za posojilo, ki naj bi mu sledila pogodba o proviziji; toženec pa je izpovedoval o dogovoru, da bosta prispevala vsak polovico sredstev za izdelavo orodja, nato pa je govoril o vložku v razmerju 1/3 proti 2/3. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da med pravdnima strankama ni bil sklenjen dogovor o skupni participaciji, saj nista vnaprej določil meril za delitev dobička in izgube, marveč sta zasledovala le svoje (in ne skupne) koristi. Ker torej ni bilo skladnosti volje pogodbenih strank o bistvenih sestavinah pogodbe, sodišče ni raziskovalo še drugih elementov, ki so potrebni za njen nastanek (obličnost, sposobnost strank in zlasti dopustnost).
Vsako dogovarjanje dveh ali več oseb o tem, kako bi prišle do denarja, ne predstavlja sklenitve pogodbe o skupnosti imovine (družbene pogodbe v ožjem smislu). Po določilu 26. člena ZOR je pogodba sklenjena, če se pogodbeni stranki zedinita o njenih bistvenih sestavinah in v danem primeru do tega ni prišlo. Zato mora že po določilu 30. člena ZOR trpeti vsaka stranka svoje stroške pri stipulaciji. Je pa tudi mogoče, da pogodbenika pri pogajanju o glavnem pravnem poslu sklepata druge posle, v danem primeru posojilno pogodbo. Tožnik trdi in tudi toženec vseskozi (in celo v pritožbi) priznava, da je bilo pravdnima strankama že takrat jasno, da bo moral toženec prejeti denar na nek način vrniti, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 562. člena ZOR.
Darilna pogodba, sklenjena v pismeni obliki, pri čemer pa nepremičnina obdarjencu ni bila niti izročena niti se obdarjenec ni vknjižil kot lastnik, nima pravnih učinkov. Gre za darilno obljubo, ki bi morala biti sklenjena v obliki sodnega zapisnika.
Lastniku zemljišča, ki je svoje zemljišče poglobil tako, da je sosedov mejni zid izgubil oporo, je mogoče naložiti tudi izgradnjo opornega zidu, če predstavlja to le racionalnejši način vzpostavitve prejšnjega stanja.