bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nejasni razlogi - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav sodišče druge stopnje ni ponovilo vseh že izvedenih dokazov in na glavno obravnavo ni povabilo vseh prič in izvedencev, ni kršilo določb kazenskega postopka, temveč je ravnalo po drugem odstavku 380. člena ZKP.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Očitek sodnici o zlorabi uradnega položaja in nepoštenem delu pri opravljanju sodniške službe ne omogoča zaključka o zgolj neprimernem izražanju ali kritiki pritožnika ob nezadovoljstvu z odločitvami sodišča v postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006062
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev – izključitev protipravnosti - namen storilca - varstvo upravičenih koristi - izrekanje žaljivih dejstev - žaljivost
Protipravnost razžalitve po tretjem odstavku 158. člena KZ-1 ni izključena le v primeru varstva lastnih (obdolženčevih) pravic oziroma upravičenih koristi, temveč je treba šteti za upravičen interes v smislu navedene zakonske določbe vsak interes, ki ne nasprotuje pravu in splošno veljavnim etičnim načelom, gre torej lahko za osebni ali javni interes, pri čemer je pomembno, da je uveljavljen na primeren način.
Izključitev protipravnosti ob pogojih iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1 ugotavlja sodišče v vsakem posameznem primeru, vendar le, če se storilec sklicuje na eno od v tej določbi navedenih okoliščin.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006024
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3.
nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če v ravnanju obtoženca ni mogoče ugotoviti takšne intenzitete in oblike izvrševanja nasilja, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je šlo za spravljanje obeh oškodovank v podrejen položaj, eden izmed ključnih zakonskih znakov obtožencu očitanega kaznivega dejanja nasilja v družini ni dokazan in ga je treba oprostiti obtožbe.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – hišna preiskava – utemeljeni razlogi za sum – anonimna prijava - neupravičena proizvodnja in promet z mamili – hramba z namenom prodaje – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev, da je podan pravni standard „utemeljeni razlogi za sum“, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, se lahko opira na vsebino anonimnega pisma, potrjeno z obvestili, ki jih je zbrala policija od znanih oseb v skladu z določbo prvega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – zahteva za izločitev – nedovoljeni dokazi – zaslišanje prič – privilegirana priča – zaslišanje obdolženca – navzočnost na seji – nepopolna rešitev predmeta obtožbe – sprememba obtožbe – idealni stek – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – obravnava pred sodiščem druge stopnje – pravice obrambe – izvajanje dokazov – dokazna ocena – odločba o stroških postopka
Če sodišče druge stopnje izvede obravnavo, v zadevi ponovno sodi, vendar le v okviru kontrolne funkcije, ter zato tudi samo v okviru procesnega gradiva, ki ga je za sojenje uporabilo sodišče prve stopnje. Zato na obravnavi ni potrebno izvesti tistih dokazov, v katerih dokazno oceno sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče nima pomislekov.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – izločitev dokaza - mnenje CFP - zbiranje obvestil od osumljenca - izjava osumljenca - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe na sodišču druge stopnje – obravnava pred sodiščem druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obravnavo pred sodiščem druge stopnje se opravi samo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove ali ponoviti že izvedene dokaze, in če so podani opravičeni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Nestrinjanje s sodnimi in s tem tudi sodnikovimi odločitvami imajo stranke možnost in pravico izraziti v pravnih sredstvih zoper sodne odločbe, pri čemer se morajo vzdržati vrednostnih ocen sodišča oziroma sodnikov ali drugih procesnih udeležencev ter ohraniti primerno raven medsebojnega komuniciranja, tako v pisnem kot tudi ustnem izražanju.
disciplinsko kaznovanje udeleženca v postopku – žalitev v vlogi
Uporabljeni izrazi („prokleti Hitlerjanci“) pomenijo zlorabo pravice do svobode izražanja in ne omogočajo zaključka o zgolj neprimernem izražanju pritožnice ob nezadovoljstvu z odločitvami sodišča v postopku, temveč predstavljajo žalitev, ki zahteva disciplinsko kaznovanje – kaznovanje z denarno kaznijo.
Odklonitveni razlog iz 6. točke 39. člena ZKP je podan, če se ugotovi, da ima sodnik takšno posebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni test), ali pa, da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005614
ZKP člen 392, 392/5. KZ-1 člen 191, 191/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Spravljanje v podrejen položaj ne pomeni zgolj ene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja nasilja v družini, temveč gre za objektivni pogoj kaznivosti. Praviloma mora iti za neko trajnejše ravnanje storilca, ni pa mogoče izključiti, da bi tudi enkraten, izjemen eksces lahko imel hude posledice za družinske člane.
Sorazmernost se pri silobranu ocenjuje v okviru zakonskega pogoja neizogibne potrebnosti obrambe. Gre za dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih, subjektivnih in objektivnih okoliščin primera, kot so na primer način in sredstva izvajanega napada, razmerje telesnih moči med napadalcem in napadenim, razpoložljive možnosti ubraniti se napadu, razburjenost ali siceršnje čustveno stanje napadenega ipd.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zasliševanje prič - anonimna priča - zaščita priče - zaščitni ukrepi - čas odreditve
Za že znano pričo (ki je bila že zaslišana ali pa so njeni podatki razvidni iz drugih podatkov spisa) ni mogoče uporabiti ukrepov iz prvega odstavka 240. a člena ZKP.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe
Pritožbeno sodišče je pri pravnem sklepanju o tem, da je med obsojenčevim ravnanjem in povzročenimi posledicami podana vzročna zveza, izhajalo iz dejstev, ugotovljenih s prvostopenjsko sodbo, zato s spremembo sodbe ni kršilo določb ZKP.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Odločitev višjega sodišča o nedopustnosti in žaljivosti navedb pooblaščenca zasebnega tožilca v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje ne pomeni kršitve svobode izražanja, saj je kritiko sodbe vedno mogoče podati na način, ki ne zmanjšuje ugleda sodišča oziroma sodnice.