Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbi, da se za skrbnika v prvi vrsti postavi res oseba, ki jo predlaga center za socialno delo ali sorodniki (kot izhaja iz 243. člena DZ, za takšen primer pa gre tudi v predmetni zadevi), vendar le, če je predlagani skrbnik tudi osebnostno primeren in če je to v skladu z varovančevimi koristmi. Osebnostna primernost predlaganega skrbnika pa v predmetni zadevi ni podana, ker je dovzeten za vplive preživljalke in njenega soproga in ne bi vestno skrbel za koristi varovanke (preživljanke), kot izhaja iz pravilnih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZNP-1 člen 100, 108. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - predlog za izdajo začasne odredbe - določitev stikov med staršem in otrokom - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - režim izvajanja stikov - obseg in način izvajanja stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - dogovor o začasnem izvajanju stikov - razširitev stikov - postopek za izdajo začasne odredbe - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti
Čeprav iz mnenj CSD izhaja, da trenuten obseg stikov ni optimalen, tudi po presoji pritožbenega sodišča s tem ni verjetno izkazana takšna stopnja ogroženosti otrok, ki bi (že) utemeljevala izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je zagotavljanje optimalnega obsega stikov, ki je v največjo korist otrok, v tej fazi postopka dolžnost staršev. Zmotno je tudi pritožnikovo enačenje neoptimalnega izvajanja stikov z ogroženostjo otrok.
skupno starševstvo - razmerja med starši in otroki po razpadu izvenzakonske skupnosti - primernost posameznega starša - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - izvrševanje starševskih pravic - največja korist otroka
Velja torej načelno izhodišče (pravilo), da je otroku v korist, da vzgoja in varstvo potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev (še) vzpostavljena, zato je skupna vzgoja in varstvo osnovna (prvenstvena) rešitev (138. člen DZ). Temeljni pogoj za zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo je, da sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje. Če sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, mora sodišče izreči skupno varstvo kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le takrat, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, ali takrat, ko na primer en starš otroka zanemarja ali zlorablja (in je zaradi tega otrok pri njem ogrožen), lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno in zaupa otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu. Otrok se šteje za ogroženega pri enem od staršev, če ta starš ni primeren za izvajanje varstva in vzgoje.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sicer praviloma za skupno varstvo in vzgojo pomembno, da imata oba starša tudi dejansko približno enakovredno možnost vplivanja na otrokovo vzgojo in razvoj, vendar pa določitev skupnega varstva in vzgoje nikakor ne pomeni, da mora otrok z vsakim od staršev preživeti povsem enako količino časa.
ZNP člen 8, 35, 35/5, 37. ZPP člen 185, 185/1, 319, 319/1.
delitev skupne lastnine - skupna lastnina - subjektivne meje pravnomočnosti - vezanost na pravnomočno odločbo - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice z gradnjo - sprememba predloga v nepravdnem postopku - skrbništvo nad odraslo osebo - zakoniti zastopnik - stroški postopka
Temeljna predpostavka postopka za delitev stvari v skupni lastnini je obstoj skupno lastninske skupnosti, temeljni namen delitve pa je v prenehanju navedene skupnosti.
Subjektivne meje pravnomočnosti, ki zahtevajo istovetnost pravdnih strank in jih v pritožbi omenja predlagatelj, učinkujejo tudi proti pravnim naslednikom oziroma dedičem (nasprotni udeleženki).
Predpostavka smotrnosti bi bila podana, če bi bila sprememba predloga uveljavljana npr. potem, ko bi bilo že v celoti povsem zbrano procesno gradivo, na katerem sprememba temelji. Če takšnega gradiva ni in bi bilo treba zaradi spremembe predloga začeti od začetka, kot da bi bil vložen povsem nov predlog na novi dejanski podlagi, potem pogoja smotrnosti ni. Predlagatelj je v dopolnitvi predloga navedel, da je po družabniški pogodbi, ki jo je sklenil s staršema, vložil v skupno obratovalnico osnovna sredstva (gre za primeroma naštetih 85 premičnin), katerih vrnitev sedaj zahteva od nasprotne udeleženke. Gre za povsem nov predlog, ki v doslej zbranem procesnem gradivu nima nikakršne podlage.
začasni zastopnik - plačilo nagrade - brezplačna pravna pomoč - rok za plačilo
Pritožbeni očitek o roku izplačila je treba zavrniti. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024, ki v 32. členu ureja plačilne roke v breme državnega proračuna in občinskih proračunov, namreč v tretjem odstavku določa, da je pri izplačilu drugih stroškov dela (kot so podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) plačilni rok od 20 do največ 45 dni. Tako je tudi rok 45 dni za izplačilo nagrade začasnemu zastopniku za opravljeno delo določen pravilno, ker pa samo izplačilo v danem primeru lahko odredi le služba za brezplačno pravno pomoč, teče ta rok šele od odločitve navedene službe.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začetek postopka po uradni dolžnosti - pravica do poštenega postopka - pravica do pritožbe - dovoljena pritožba - obrazložitev odločitve - konkretne okoliščine - neobrazložen sklep
Če je odločitev nerazumljiva, protislovna, nesmiselna ali brez razlogov, se zoper njo ni mogoče niti pritožiti, niti je ni mogoče preizkusiti.
ZNP-1 terja bolj natančno in izčrpno obrazložitev konkretnih okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno po uradni dolžnosti začeti postopek postavitve določene osebe pod skrbništvo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje - primernost skrbnika
Zgolj dejstvo, da z enim izvidom udeleženka naj ne bi bila seznanjena, še ne pomeni, da udeleženec (oče) ni primeren skrbnik. Kaj naj bi bila vsebina konkretnega izvida oziroma ali je bilo v njem navedeno kaj takšnega, za kar bi morala vedeti tudi mati, pa udeleženka ne pojasni.
vzgoja in varstvo otrok - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - spremenjene razmere - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Samo v primeru, ko bi obstajale kakšne posebne okoliščine, ki bi vplivale na možnost izražanja volje skoraj polnoletnega najstnika, bi sodišče lahko odločilo proti njegovi volji. V obravnavani zadevi jih ni. Nerazrešena premoženjska razmerja staršev (delitev skupnega premoženja) in druga materialna vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z A. A., za ugotavljanje koristi A. A. niso relevantna.
V zvezi z navedbami o skrbi za korist sina tudi v bodoče višje sodišče opozarja predlagatelja, da ni več sinov zakoniti zastopnik, saj je A. A. polnoleten. To pomeni, da ga ne more zastopati in v njegovem imenu uveljavljati pravice.
Glede na navedeno in glede na to, da je izvedenka kmetijske stroke izpovedala, kot izpostavlja pritožba, da so izvedenci opravili matematično delitev in da ni bila opravljena delitev glede na kulturo posameznih nepremičnin, ter potrdila, da si s predlagano delitvijo predlagateljica na zemljiščih, ki so ji dodeljena, ne more urediti niti vrta, predlagateljica, ki je interes za to, da pridobi tudi vsaj del kmetijskih zemljišč v ravninskem delu, ki jih je mogoče obdelovati, v postopku nedvomno izrazila, upravičeno v pritožbi trdi, da odločitev sodišča ni skladna z drugim odstavkom 70. člena SPZ. Sodišče si mora v postopku za delitev nepremičnin v solasti pri sodni delitvi prizadevati, da se čim bolj približa volji lastnikov, in šele, če ni mogoče upoštevati vseh nasprotujočih si interesov, izvrši delitev po lastni oceni, glede na vse okoliščine primera.
pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - solastninska skupnost - delitev solastnih nepremičnin - načini delitve solastnine - postopek za delitev skupnega premoženja - delitev stvari v naravi
Pravil za razdružitev solastninske skupnosti zakon izrecno ne določa, s tem, ko je pri ugotavljanju deljivosti in upravičenega interesa sodišče izhajalo iz celote nepremičnin, pa je v danem primeru v največji možni meri upoštevalo zakonsko primarnost razdružitve v naravi. Pritožbene navedbe ne nudijo podlage za sklepanje, da s sprejeto odločitvijo ne bi bilo vzpostavljeno ustrezno ravnotežje med interesi udeležencev ali da bi bila spregledana katera od prvin ustavno varovane pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave).
Pri iskanju rešitve, ki bo v največji možni meri upoštevalo nasprotna interesa udeležencev, je sodišče pravilno kot primarno upoštevalo, naj vsak od njiju dobi del parcel v naravi.
ukrepi po zpnd - podaljšanje veljavnosti ukrepov - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - časovna omejitev trajanja ukrepov - nujno potrebni ukrepi - nujnost in sorazmernost ukrepa - jezikovna razlaga - zgodovinska razlaga - varstvo lastninske pravice
Iz besedne zveze "lahko podaljša … še za največ 12 mesecev" nedvoumno izhaja, da je ukrep mogoče izreči za največ 24 mesecev. Tako razumevanje podpira tudi zgodovinska razlaga. V prvotnem zakonu je bila odločitev o trajanju ukrepa prepuščena sodišču, kasnejša sprememba zakona pa je vnesla časovno omejitev. Sprememba temelji na prepoznavi potrebe po bolj določnem uravnoteženju varstva žrtve in varstva lastninskih upravičenj. Zakonodajalec je ocenil, da 24-mesečno obdobje žrtvi zagotavlja zaščito in hkrati ne posega nesorazmerno v lastninska upravičenja povzročitelja nasilja. Pravilen je tudi argument v izpodbijanem sklepu o začasnosti varstva po ZPND. Namen zakona je omogočiti žrtvi, da se odmakne od povzročitelja nasilja (tudi tako, da določeno obdobje ostane v dotedanjem bivališču) in s tem pridobi možnost, da poišče dolgoročnejšo rešitev. Dolgoročno varnost zagotavlja zakon prek načrta pomoči žrtvi, ki ga izdela center za socialno delo kot nosilec primera skupaj z žrtvijo in v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami. Taki naravi in vsebini varstva je prilagojen ustroj postopka. Ker gre za začasno varstvo, za izrek ukrepov zadostuje nižji dokazni standard verjetnosti.
stroški v nepravdnem postopku - preprečevanje nasilja v družini - porazdelitev stroškov - odločanje o stroških po prostem preudarku
Po osmem odstavku 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku.
Jezikovni pomen določbe vključuje vse postopke po ZPND in ne pušča prostora za subsidiarno uporabo ZNP-1, predvideno v prvem odstavku istega člena. Táko razumevanje je skladno tudi z namenom določbe. Če naj zakon zagotovi učinkovito varstvo žrtvam nasilja, z ureditvijo stroškovnih posledic ni sprejemljivo doseči nasprotnega učinka. Pravilo o odločanju po prostem preudarku pa je dovolj široko, da omogoča tako upoštevanje okoliščin na strani žrtve kot tudi varovanje nasprotnih udeležencev pred sodnimi postopki, ki bi jih predlagatelji začeli iz drugih (nesprejemljivih) razlogov in ne zaradi iskanja varnosti in zaščite.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00072909
ZDZdr člen 2, 2-3, 39, 39/1, 53.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - pojem duševne motnje - shizofrenija - izvedensko mnenje - zdravila - zdravljenje - hujše ogrožanje lastnega zdravja
Drži, da je zdravljenje v Psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve prisilni ukrep, ki posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, če je tak poseg nujen bodisi zaradi varovanja drugih bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje, kot je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje.
Pravdni stranki sta tudi po sklenitvi sodne poravnave oz. po razdružitvi skupnega premoženja ostali solastnici spornih nepremičnin v navedenih deležih. Predlagateljica utemeljeno navaja, da je pravdno sodišče odločalo o obsegu skupnega premoženja ter deležih na njem, premoženje sta pravdni stranki tudi že razdružili, vendar je bila njuna soglasna volja, da na spornih nepremičninah še naprej ostaneta solastnici. V predmetnem postopku pa predlagateljica ne zahteva razdružitve skupnega premoženja, temveč predlaga razdružitev solastnine med udeležencema, ki sta kot solastnika vknjižena v zemljiški knjigi.
nadomestitev soglasja starša - prepis na drugo šolo - izvajanje starševske skrbi - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - varstvo koristi otroka
Sodišče v nepravdnem postopku nadomesti sporazum staršev ob izpolnjenosti dveh pogojev: če sporazuma ne moreta doseči niti ob pomoči CSD ali mediatorjev in če gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj.
Otrok bo s prešolanjem v šolo, ki je v bližini njegovega stalnega prebivališča (tudi preko druženja z vrstniki v šoli), lažje stkal socialno mrežo v okolju, v katerem prebiva.
Nedvomno predstavlja sinovo prešolanje za nasprotnega udeleženca večjo obremenitev z jutranjimi prevozi, vendar pa se mora ta okoliščina podrediti večji koristi otroka, ki je, kot je bilo navedeno, temeljno načelo pri odločanju v postopkih za varstvo koristi otrok.
ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP-1 člen 6, 6/2, 8, 42.
razveza zakonske zveze - zakoniti zastopnik stranke - varstvo pravic strank v postopku - obveznost naroka - neopravljen narok - pravica do izjave - pravica do pritožbe
Ni sporno, da je pritožnica skrbnica oziroma zakonita zastopnica nasprotne udeleženke. Zakoniti zastopnik ima v nepravdnem postopku enak položaj, kot bi ga imela procesno sposobna udeleženka. Za varovanko oziroma varovanca ima pravico opravljati vsa procesna dejanja, torej tudi pravico do vložitve pritožbe zoper sodno odločbo.
Sodišče prve stopnje naroka ni opravilo, ker je štelo, da so izpolnjeni pogoji iz 279.a člena ZPP, čigar določbe se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo (42. člen ZNP-1) in po katerem lahko sodišče s soglasjem udeležencev v postopku odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se udeleženca obravnavi pisno odpovesta. V obravnavanem primeru se udeleženca nista pisno odpovedala obravnavi niti ni prvostopenjsko sodišče razpolagalo s pisnimi vlogami udeležencev, zato pogoji za uporabo navedene zakonske določbe niso bili izpolnjeni. V tej občutljivi statusni zadevi, v kateri je udeležena tudi oseba iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, bi sodišče moralo opraviti narok za glavno obravnavo in ji s tem dati priložnost, da izkoristi pravico do izjave.
delitev solastnine - civilna delitev - način delitve solastnine - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - višina solastniškega deleža - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - sklep presenečenja
Določbe petega odstavka 70. člena SPZ tudi ne gre (gramatikalno) razlagati tako ozko, da bi lahko pri prevzemu nepremičnine zgolj en izmed solastnikov izplačal preostale. Takšno pritožbeno zavzemanje je zato zmotno. Delitev po petem odstavku 70. člena SPZ je vendarle enakovredna ostalim načinom delitve, med drugim tudi klasični civilni delitvi. Pri tej pa lahko v primeru prodaje nepremičnine, le-to kupi (in posledično solastnike izplača) več oseb. Sodna praksa pojasnjuje, da gre v obeh opisanih primerih za pridobitev izplačila denarne protivrednosti idealnega deleža posameznega solastnika.
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00071727
ZD člen 162. SPZ člen 11.
zapuščinski postopek - oporočno dedovanje - dediči - obseg zapuščine - publicitetno načelo - premoženje zapustnika ob smrti - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - zemljiška knjiga - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
V zapuščino sodi le tisto premoženje, ki je bilo last zapustnice v trenutku njene smrti. Premoženje, ki ga je prejela pred poroko, nato pa ga je v času svojega življenja odsvojila, v zapuščino ne sodi.
dokaz s sodnim izvedencem - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb - vpis stavbe v kataster stavb - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - parcelacija nepremičnine - pripombe na elaborat - nelegalna gradnja (črna gradnja) - inšpekcijska odločba - odstranitev objekta
Zoper sklep, s katerim se ugotovi primernost elaborata, se udeleženci lahko pritožijo. Pritožba je utemeljena, če jim sodišče ni omogočilo izjave o osnutku elaborata ali ni presodilo morebitnih pripomb nanj oziroma če je osnutek elaborata nepravilen z vidika skladnosti z dejanskim stanjem v naravi, navodili sodišča oziroma tehničnimi pravili priprave elaboratov.
Dvostopenjska presoja primernosti posamičnega osnutka elaborata v okviru vmesnega postopka katastrskega vpisa je v bistvenem namenjena omogočanju izjave udeležencem o takrat nameravani spremembi katastrskega stanja še pred njeno izvedbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00071182
ZGD-1 člen 512, 512/2, 513.. ZNP člen 42.. ZPP člen 286.
informacijska pravica družbenika - pravica do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - nepravdni postopek - prekluzija dejstev in dokazov - prepoved zlorabe pravic
Sodišče druge stopnje v tem kontekstu soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa v točki 11 obrazložitve, da glede na dikcijo 512. člena ZGD-1 izkaz "informacijske potrebe" ni pogoj za ugoditev zahtevi družbenika. Družbenik namreč v skladu s stališčem sodne prakse svoje zahteve ni dolžan posebej utemeljevati, mora le konkretizirati vrsto zadev, na katere se njegova zahteva nanaša in določiti način izpolnitve, kar kaže na nujnost in potrebo po hitri uresničitvi te pravice. Družbo veže načelo vestnega in zanesljivega poročanja, tako da lahko informacijsko zahtevo zavrne le, če informacije oziroma dokumentacije nima in je tudi ne more priskrbeti. Je pa smiselno, da se od družbenika zahteva, da nakaže, za kaj informacijo ali vpogled v knjige in listine potrebuje, kar je mogoče izpeljati iz načela lojalnosti. To okvirno definira njegov interes za informacijo ali vpogled in temu je dolžan slediti tudi poslovodja pri izpolnitvi informacijske zahteve, razen, če oceni, da obstajajo razlogi za njeno zavrnitev. Izkaz "informacijske potrebe" torej ni iz zakona izhajajoč pogoj za ugoditev zahtevi, je pa lahko razlog za zavrnitev zahteve, če bi se ugotovilo, da je slednja v očitnem nasprotju z načelom lojalnosti ali načelom prepovedi zlorabe pravic, kar pa za obravnavano zadevo ne velja. Res je, da ZGD-1 pravice družbenike iz 512. člena ZGD-1 ne omejuje na eno zahtevo. Tudi glede iste informacije lahko družbenik poda več zahtev, a le pod pogojem, da njegovi predhodni zahtevi ni bilo ugodeno oziroma da s temi informacijami še ne razpolaga. V nasprotnem primeru bi bilo ravnanje družbenika v nasprotju z načelom lojalnosti do družbe. Dejstvo, da je predlagateljica v mesecu decembru 2022 vložila več zahtev (zahteve po vsebini niso enake), samo po sebi še ne pomeni, da je zlorabila pravico iz 512. člena ZGD-1. Tudi, če gre za širši spekter zahtev, nasprotni udeleženec v obravnavanem postopku ne more uspeti z ugovorom, da je za takšne zahteve to neprimeren čas v letu (konec poslovnega leta). V skladu s sodno prakso se je družba dolžna čim prej odzvati tudi na obširno zahtevo predlagatelja, in to ne glede na to, kdaj je bila podana, če je le - ta utemeljena. Sodišče druge stopnje soglaša tudi s presojo izpodbijanega sklepa, da nasprotni udeleženec ni izkazal pogojev za zavrnitev zahteve zaradi razlogov iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1. Slednji morajo biti podani kumulativno. Zahteva predlagatelja je po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa dejansko le v nasprotju z interesi poslovodje nasprotnega udeleženca, nekdanjega partnerja predlagateljice, med katerima teče spor zaradi razdružite skupnega premoženja. Kar zadeva nastanek škode, pa mora biti slednja po stališču sodne prakse konkretna in občutna, njen nastanek pa verjeten, česar pa nasprotni udeleženec po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ni izkazal (točke 17 - 20 obrazložitve).