preživninska obveznost - znižanje preživnine za otroka - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - določitev višine preživnine - preživninske zmožnosti staršev - potrebe otroka
Pri določanju preživninske obveznosti ne gre za matematičen oziroma drobnjakarski (do EUR) natančen pristop ugotavljanja zmožnosti preživninskih zavezancev in otrokovih potreb.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Spremenjene okoliščine so v tej zadevi nesporno podane, saj dekleti nista več v skupnem starševstvu tožnice in toženca, temveč sta zaupani v vzgojo in varstvo materi.
odvzem roditeljske pravice - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti - kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča
Prav nobenega dejstva ali okoliščine, ki bi kazale na to, da mati zanemarja sina A. A., sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kot tudi ne okoliščin, ki bi kazale na to, da bi mati otroka zapustila ali drugače pokazala, da zanj ne namerava skrbeti. Pogojev za odvzem roditeljske pravice torej ni, zato je bil predlagateljev predlog pravilno zavrnjen.
Ko med služnostnim upravičencem in lastnikom zemljišča ni konsenza glede izvedbe nujne poti na trasi, na kateri je ustanovljena, o tem odloči sodišče.
Ob odsotnosti zahtevka za dopustitev vzpostavitve konkretno opisane poti, ter ob odsotnosti trditev, da gre za tak način vzpostavitve poti, ki bo lastninsko pravico omejeval v čim manjši meri, predlagatelj ni izkazal za verjetno niti, da terjatev obstoji, niti, da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.
ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.. - člen 4.
davki in prispevki - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
dejansko stanje - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev
Dejstvo prijave terjatve v stečajni postopek, ki naj bi pretrgalo zastaranje, je enostavno dejstvo, ki ne odpira nekih kompleksnejših vprašanj, je razmeroma lahko preverljivo. Zato njegova navedba v kasnejši vlogi postopka praviloma ne podaljšuje.
Iz navedene, zelo natančne in obširne obrazložitve izpodbijane sodbe v točki 22 in 23 je povsem jasno in dovolj obrazloženo, v katerem delu je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo glede plačila vtoževane glavnice v znesku 1.362,14 EUR. Razen tega je v točki 33 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da je upoštevaje vse navedeno, zahtevku tožeče stranke ugodilo v obsegu iz točke III izreka, v ostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožeča stranka s posplošenimi navedbami ni podala zadostne trditvene podlage in glede na pojasnjeno ni dokazano, da naj bi bila upravičena do višjega zneska vtoževanih terjatev (točka IV izreka).
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravdna sposobnost stranke - finančna stiska najemnika
Dejstvo, da se toženka nahaja v težki finančni situaciji, ne pomeni njene pravdne nesposobnosti, kot zmotno razloguje pritožba. Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranka jih lahko opravlja sama ali preko svojega pooblaščenca. Pravdna (procesna) sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti. Toženka pa ni z ničemer izkazala, niti ni ustrezno zatrdila, da bi ji bila slednja kakorkoli omejena oz. odvzeta.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnici z zavrnitvijo predloga za oprostitev celotnega plačila sodne takse tudi ni bila kršena njena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Poudariti velja, da že odlog plačila sodne takse pomeni, da bo o zadevi vsebinsko odločeno. Ko sodišče dovoli stranki odlog plačila sodne takse, njeno plačilo namreč ni več procesna predpostavka za obravnavanje vloge (po 105.a členu ZPP). Sodišče jo je dolžno obravnavati, čeprav stranka ne plača takse v roku, za katerega ji je bilo plačilo odloženo. V poštev pride samo prisilna izterjava neplačane sodne takse. Postopek se torej po izdaji sklepa o odlogu plačila sodne takse nadaljuje, ne glede na to, da sodna taksa za vlogo še ni bila plačana. Že iz tega razloga je očitana kršitev pravice do sodnega varstva neutemeljena. Dodati velja, da Ustava sicer res v 23. členu zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva, kar pomeni, da višina sodnih stroškov osebam slabega premoženjskega stanja ne sme predstavljati nepremostljive ovira za dostop do sodišča. Toda pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen, saj je ustavna pravica do sodnega varstva stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks. Vendar je stranko mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev (predvidenih v 11. členu ZST-1). Kadar teh pogojev ne izpolnjuje (kot v obravnavani zadevi), zatrjevano plačilo sodne takse ne more pomeniti nesorazmernega oteževanja in kršitev pravice do sodnega varstva, kot neutemeljeno navaja pritožnica.
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - skupno premoženje - nezmožnost uporabe nepremičnine - zahteva za souporabo nepremičnine - izselitev iz skupnega stanovanja - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - privolitev v prikrajšanje
Ker je sodišče prve stopnje verjelo tožnici in sinovoma, da je toženec nad tožnico izvajal psihično in fizično nasilje, je stališče izpodbijane sodbe, da zatrjevano nasilje, ogroženost in strah ne pomenijo razloga, da se tožnica ne bi mogla na toženca obrniti z zahtevo za souporabo stanovanja in z njim stanovanje souporabljati, materialnopravno zmotno. Zaradi tega so materialnopravno zmotni zaključki izpodbijane sodbe, da je tožnica souporabo stanovanja prostovoljno opustila, da je v zatrjevano prikrajšanje privolila in da je bilo toženčevo nasilje vzdržno.
plačilo sodne takse za pritožbo - dopustne pritožbene novote - premalo plačana sodna taksa za pritožbo
Navedbe druge toženke o plačilu takse (z dokazili) predstavljajo dopustne pritožbene novote.
V primeru, ko je zaradi pomote pri vnosu zneska nakazila sodna taksa premalo plačana v tako minimalnem znesku (1 EUR), kot je bila ta v konkretnem primeru, bi morala biti stranka izrecno opozorjena.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 8. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 17, 17/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 833.
evropski plačilni nalog - distribucijska pogodba - pogodba o opravljanju storitev - mednarodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - pravica do izjave - trditvena podlaga - kraj izpolnitve obveznosti - slovenska jurisdikcija - odpravnina - pasivna legitimacija - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča
Tožena stranka je tista, ki je vložila ugovor o nepristojnosti in v njem je imela možnost zatrjevati neobstoj slovenske jurisdikcije, zato je sodišče prve stopnje, glede nato, da se je postopek začel s predlogom za izdajo evropskega plačilnega naloga, upravičeno toženi stranki omogočilo vložitev prve obrazložene vloge, s katero je lahko odgovorila na ugovor o nepristojnosti oziroma utemeljila obstoj slovenske jurisdikcije. Tako je bilo obema strankama omogočena pravica izjaviti se o mednarodni pristojnosti in očitek o kršitvi načela kontradiktornosti ni utemeljen.
Tožeča stranka v predmetnem postopku vtožuje plačilo odpravnine iz naslova prenehanja distribucijske pogodbe na podlagi 833. člena OZ. Glede na to sporna terjatev temelji na zatrjevanih opravljenih storitvah tožeče stranke za toženo stranko, zato je upoštevaje drugo alinejo točke (b) prvega odstavka 7. člena BU I podana mednarodna pristojnost sodišča RS, saj so bile vse zatrjevane aktivnosti tožeče stranke v zvezi z blagom, ki ga je kupila od tožene stranke, opravljene na območju RS.
Čeprav pisni akt o prenosu pravice uporabe na pravno prednico MOL ni bil sklenjen, je z opustitvijo posesti verjetno med XS in pravno prednico MOL obstajalo soglasje volj o prenosu pravice uporabe na pravno prednico MOL, saj je slednja med in po rekonstrukciji objekta z objektom dejansko razpolagala. Pa tudi sicer je odsotnost posesti v času družbene lastnine pri družbeno pravnih osebah, kar je XS tudi bila, praviloma izključevala pravico uporabe oziroma je pomenila njeno prenehanje. Pravica uporabe je bila zasnovana kot izrazito ekonomska kategorija, neločljivo in organsko je bila vezana na njeno ekonomsko bistvo. Vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev te pravice in se je lahko prenašala tudi izvenknjižno. Vpis v zemljiški knjigi v korist pravne naslednice XS ob uveljavitvi ZLNDL torej ni odražal pravega stanja pripadnosti pravice uporabe v družbeni lastnini, saj je še pred uveljavitvijo ZLNDL izgubila posest in s tem materialnopravno upravičenje do posesti, medtem ko je pravna prednica občine ob in po rekonstrukciji objekta izvrševala stvarno pravna upravičenja na objektu.
začasni zastopnik - objava oklica - ugotavljanje dedičev - smrt dediča - prvi dedni red
Sodišče kljub neuspešno opravljenim poizvedbam ni imelo podlage za sprejeto odločitev, da pritožnica kot dedinja ne obstaja oziroma ni več živa. Postopek o razglasitvi pogrešanca za mrtvega in o ugotavljanju smrti je namreč posebej urejen v 8. poglavju ZNP. Gre za predlagalni postopek in se torej ne vodi po uradni dolžnosti, pri čemer v obravnavani zadevi predloga v tej smeri preostala dediča nista podala in zanj tudi nista navedla vsebinskih predpostavk.
Da plačilo z napačno sklicno številko pomeni nepravočasno plačilo takse in posledično fikcijo umika pritožbe ne izhaja niti iz določbe 105.a člena ZPP niti iz določb ZST-1.
Tožena stranka potrdila o opravljenem plačilu ni predložila v predvidenem roku, vendar ji zaradi tega ni mogoče naprtiti posledic, določenih v tretjem odstavku 105.a člena ZPP.
URS člen 14, 14/2, 54, 54/1. ZPP člen 286b, 410, 410/2, 421, 421/4. ZZZDR člen 106.
razmerja med starši in otroki - stiki - stiki med starši in otroki - pravica do stikov - sprememba stikov - obseg stikov - določitev obsega stikov - otrokova korist - največja korist otroka - volja otroka - izjava mladoletnega otroka - seznanitev staršev z vsebino razgovora - spremenjene razmere - izvedenec klinične psihologije - izvedensko mnenje
Mladoletni A. je tako sodnemu izvedencu klinične psihologije kot tudi svoji zagovornici izrazil željo, da se obseg stikov z očetom zmanjša, vendar pa sodišče prve stopnje pravilno svoje odločitve ni oprlo na njegovo izraženo željo in je pri tem pravilno izhajalo iz prepričljivega izvedeniškega mnenja, da je A. želja posledica vpliva materinih izjav in njenih sugestij. Če je izražena volja otroka v nasprotju z njegovimi koristmi, zlasti še, če je posledica sugestij roditelja, se takšna volja otroka ne upošteva.
nepopolna tožba - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - odpoved pooblastila - opravljanje nujnih dejanj za stranko po odpovedi pooblastila - ponoven poziv - dopolnitev nepopolne tožbe - rok za dopolnitev - pravna narava roka - tek roka med sodnimi počitnicami - opravljanje nadaljnjih dejanj - nov pooblaščenec - zavrženje tožbe kot nepopolne
S tem, ko je sodišče prve stopnje dopustilo nadaljnjo izmenjavo vlog, v katerih sta stranki navajali dejstva, je dopustilo tudi možnost naknadne dopolnitve tožbe. Zavrženje tožbe zaradi njene nepopolnosti sodi v začetno fazo postopka, oz. v fazo, v kateri jo tožeča stranka lahko pričakuje. Sodišče mora o tem, ali se je stranka pravočasno in pravilno odzvala na poziv za dopolnitev tožbe, odločati takoj, saj se postopek lahko nadaljuje šele na podlagi popolne in pravočasne tožbe.
Toženec si prihaja v logično nasprotje, ko trdi, da je bil s tožnikom dogovorjen, da za delo in stroške prejme različne kmetijske stroje, ki jih pri tem potrebuje, poleg tega pa želi še plačilo svojega dela v denarju. Tudi toženec tega dogovora ni dokazal in sedaj zaman želi dokazno oceno, ki je prepričljiva, prikazati kot nasprotje med tem, kar se navaja v sodbi, in med zapisniki o zaslišanjih.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005144
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
alternativni način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna
Ker obsojenec v ponovnem predlogu za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ni navedel nobenih novih okoliščin, razen tega, da mu je Zavod odobril prekinitev prestajanja zaporne kazni za dva meseca, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da obsojenec ne izpolnjuje nobenega pogoja iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1, slednje pa tudi prepričljivo obrazložilo v točkah 7 in 8 izpodbijanega sklepa.
OZ člen 255, 255/1, 256, 256/1, 256/2, 257. ZPP člen 356.
izpodbijanje dolžnikov pravnih dejanj - actio pauliana - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - čas nastanka terjatve - obstoj terjatve v času izpodbijanega pravnega dejanja - neplačevitost dolžnika - dodelitev drugemu sodniku
Na podlagi prvega odstavka 255. člena OZ vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Iz te zakonske določbe izhaja, da terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom kot pogojem za izpodbijanje.
Tožnikova dolžnost je bila, da z ustrezno vročitvijo poskuša doseči, da bo toženka s pisanji seznanjena. To je glede na predložena dokazila tudi storil. Ni pa njegova dolžnost, da zagotovi dejansko seznanjenost toženke s pisanji, še posebej, če toženka pošte ne dviguje. Tožnik je izkazal, da je toženki poslal opomin pred tožbo, ki pa ga slednja ni sprejela, zato se je dokazno breme glede razlogov za nesprejem pisanja prevalilo nanjo.