ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/3, 69, 69/2.. ZDR-1 člen 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Tožnica je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 7. 5. 2015 nadomeščala javno uslužbenko na delovnem mestu (višji pravosodni svetovalec). Pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi 2. točke prvega odstavka 68. člena ZJU gre za nadomeščanje individualno določene javne uslužbenke. Z nadomeščanjem začasno odsotne javne uslužbenke je tožena stranka nadomestila izpad del na delovnem mestu, za katero je začasno odsotna javna uslužbenka sklenila pogodbo o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi za določen čas je sicer določeno, da se sklepa za čas od 11. 7. 2015 do 26. 3. 2016, vendar se takšno obdobje veže na dejanski obstoj in trajanje razloga - začasne odsotnosti javne uslužbenke. Slednja je z imenovanjem na mesto okrajne državne tožilke dne 15. 9. 2015 izgubila status javne uslužbenke. Ker s tem dnem ni bila več zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca in ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, je tožnica dejansko ni mogla več nadomeščati, s tem je odpadla podlaga tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom na delovnem mestu višjega pravosodnega svetovalca na enak način, kot je dotlej delala na podlagi dotedanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vse do 26. 3. 2016. Zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 v povezavi s 68. členom ZJU šteje, da je tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka sprejela sklep o zmanjšanju števila zaposlenih na delovnem mestu ključavničar-monter za dva delavca, in da je za navedeno delovno mesto imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi tudi tožnik, ter da so se delovne naloge razporedile med ostale zaposlene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca.
ZPP člen 99, 99/2, 99/3, 137. ZIZ člen 19, 19/1, 42.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - pravilna vročitev - pravnomočnost sodne odločbe - vročitev odločbe pooblaščencu - vročanje pisanj, če ima stranka več pooblaščencev - odpoved pooblastila
Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Sodišče oziroma organ, ki odloča o terjatvi na prvi stopnji v skladu z 19. členom ZIZ opremi sodno odločbo s potrdilom o izvršljivosti. Če je bilo to potrdilo neutemeljeno izdano, ga lahko razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o (ne)utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti presojati samo, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena, če je postala pravnomočna ter če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Če ugotovi, da ti pogoji niso bili izpolnjeni, mora neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti razveljaviti.
Preklic oziroma odpoved pooblastila učinkuje šele od naznanitve sodišču dalje, za nasprotno stranko pa od tedaj dalje, ko je s tem dejstvom seznanjena.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003899
ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZDR-1 člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - krivdna odgovornost - soprispevek
Sodišče prve stopnje je v tem sporu odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za povračilo škode, ki je tožniku nastala ob obravnavanem škodnem dogodku. Ugotovilo je, da je tožnik spornega dne kot zaposleni pri drugotoženi stranki opravljal delo varovanja proizvodne enote prvotožene stranke. Ta je imela svojo civilno odgovornost zavarovano pri stranskem intervenientu. Delovno sodišče je za odločanje v sporu zoper zavarovalnico pristojno le, kadar je ta tožena skupaj z delodajalcem (drugi odstavek 5. člena ZDSS-1). V obravnavanem sporu prvotožena stranka ni niti tožnikov delodajalec niti uporabnik, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom, niti zavarovalnica delodajalca. Prvotožena stranka je zgolj imetnik proizvodne enote, za varovanje te enote pa je imela sklenjeno pogodbo o storitvah zasebnega varovanja z drugotoženo stranko. Na območju te enote je tožnik opravljal delo varovanja in je prišlo do škodnega dogodka. S tem pa prvotožena stranka še ni pridobila lastnosti delodajalca, uporabnika ali zavarovalnice, zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je stvarno pristojno za odločanje v tem sporu zoper prvotoženo stranko.
Tožnik v tem sporu vtožuje povračilo škode, ki mu je nastala v posledici padca, do katerega je prišlo, ker se je spotaknil čez železno palico, ki je v višini približno 5 cm štrlela iz betonske podlage. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke (prvi odstavek 131. člena OZ), ker ta ni poskrbela za neovirano in varno hojo po dvorišču varovanega objekta na način, da bi odstranila železo, ki je štrlelo iz betonske podlage oziroma ga ustrezno označila in zavarovala. Ugotovilo je, da drugotožena stranka pred prevzemom varovanja varovanega območja ni (dovolj skrbno) pregledala. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje o krivdni odškodninski odgovornosti drugotožene stranke in o odstotnosti soprispevka tožnika k nastalemu škodnemu dogodku.
ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.. - člen 4.
davki in prispevki - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
dejansko stanje - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev
Dejstvo prijave terjatve v stečajni postopek, ki naj bi pretrgalo zastaranje, je enostavno dejstvo, ki ne odpira nekih kompleksnejših vprašanj, je razmeroma lahko preverljivo. Zato njegova navedba v kasnejši vlogi postopka praviloma ne podaljšuje.
plačilo sodne takse za pritožbo - dopustne pritožbene novote - premalo plačana sodna taksa za pritožbo
Navedbe druge toženke o plačilu takse (z dokazili) predstavljajo dopustne pritožbene novote.
V primeru, ko je zaradi pomote pri vnosu zneska nakazila sodna taksa premalo plačana v tako minimalnem znesku (1 EUR), kot je bila ta v konkretnem primeru, bi morala biti stranka izrecno opozorjena.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 8. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 17, 17/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 833.
evropski plačilni nalog - distribucijska pogodba - pogodba o opravljanju storitev - mednarodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - pravica do izjave - trditvena podlaga - kraj izpolnitve obveznosti - slovenska jurisdikcija - odpravnina - pasivna legitimacija - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča
Tožena stranka je tista, ki je vložila ugovor o nepristojnosti in v njem je imela možnost zatrjevati neobstoj slovenske jurisdikcije, zato je sodišče prve stopnje, glede nato, da se je postopek začel s predlogom za izdajo evropskega plačilnega naloga, upravičeno toženi stranki omogočilo vložitev prve obrazložene vloge, s katero je lahko odgovorila na ugovor o nepristojnosti oziroma utemeljila obstoj slovenske jurisdikcije. Tako je bilo obema strankama omogočena pravica izjaviti se o mednarodni pristojnosti in očitek o kršitvi načela kontradiktornosti ni utemeljen.
Tožeča stranka v predmetnem postopku vtožuje plačilo odpravnine iz naslova prenehanja distribucijske pogodbe na podlagi 833. člena OZ. Glede na to sporna terjatev temelji na zatrjevanih opravljenih storitvah tožeče stranke za toženo stranko, zato je upoštevaje drugo alinejo točke (b) prvega odstavka 7. člena BU I podana mednarodna pristojnost sodišča RS, saj so bile vse zatrjevane aktivnosti tožeče stranke v zvezi z blagom, ki ga je kupila od tožene stranke, opravljene na območju RS.
ZIZ člen 173, 173/2, 173/3, 192, 192/1, 208, 208/1, 208/2.
izvršba na nepremičnine - prenehanje zastavne pravice - prevzem dolga - prenehanje obveznosti dolžnika - zmanjšanje kupnine - sklep o poplačilu
ZIZ sicer ne vsebuje posebnih določb o postopanju sodišča v takšnem primeru, vendar pa vsebina določb drugega in tretjega odstavka 173. člena (besedilo: "kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku" in "se kupnina zmanjša za prevzeti dolg") in prvega odstavka 192. člena ZIZ (pogoj za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine je poleg izdaje sklepa o domiku tudi položitev kupnine), po mnenju pritožbenega sodišča zahteva izdajo sklepa, s katerim sodišče odloči, ali se sporazum med kupcem nepremičnine in zastavnim upnikom iz drugega odstavka 173. člena ZIZ lahko upošteva in za prevzeti dolg ("kolikor bi upniku pripadlo v izvršilnem postopku") zmanjša kupnina, ter pod kakšnimi pogoji.
Sodišče mora torej v sklepu konkretno ugotoviti, koliko dolžnikovega dolga proti upniku, ki je sklenil sporazum s kupcem, bi temu upniku pripadlo v izvršilnem postopku, upoštevaje število upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz nepremičnine, in vrstni red pri poplačilu, ter ali dovoli zmanjšanje kupnine in za koliko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00007585
OZ člen 633, 639.. ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o delu - napake dela - grajanje napak - ponovno grajanje novih oziroma neodpravljenih napak
Četudi je tožena stranka, kot naročnik, ugotovila, da tudi s tem ponovnim čiščenjem prostori niso bili kvalitetno očiščeni, ni bila dolžna (ponovno) postopati po 633. členu OZ in (ponovno) uveljavljati jamčevalne zahtevke po 639. členu OZ, saj ni šlo za napako pri opravljenih storitvah, ampak za (še vedno) neodpravljeno že reklamirano napako.
bivalne razmere v zaporu - plačilo denarne odškodnine - protipravno ravnanje države - pobotni ugovor - primerna denarna odškodnina
Bivanje v neustreznih razmerah v priporu je opredeljeno kot protipravno ravnanje.
Pobotni ugovor je mogoče uveljavljati do konca glavne obravnave, vendar na podlagi pravočasnih do prvega naroka za glavno obravnavo pravotvornih trditev in ponujenih dokazov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00003246
ZP-1 člen 113a, 113a/1. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga
Petdnevni rok iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1 ni prekluzivni rok po ZP-1, temveč za prekrškovni organ predstavlja rok, določen za opravo določenega procesnega dejanja, in s potekom katerega ne nastopijo prekluzivni učinki v smislu izgube pravice, kar je značilnost zakonsko določenih prekluzivnih rokov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00003196
ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 179, 180, 185, 185/3, 211, 212. ZPP člen 81, 81/2.
zastopanje procesno nesposobne stranke - zakoniti zastopnik - skrbništvo - skrbnik za poseben primer - center za socialno delo kot skrbnik - postavitev skrbnika za poseben primer - privolitev skrbnika - naloge skrbnika - ustrezno pravno znanje - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov
Privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za posebni primer, je potrebna v primeru, ko skrbnika za posebni primer postavi Center za socialno delo, ne pa tudi v primeru, ko je kot skrbnik za posebni primer postavljen Center za socialno delo.
Zastavni upnik je, upoštevajoč njegovo obveznost priglasitve terjatve, upravičen do povrnitve stroškov priglasitve, vendar ne na podlagi določbe 38. člena ZIZ, ki zastavnega upnika ne šteje kot upnika v smislu določb ZIZ. Zastavni upnik je torej udeleženec postopka in ker ZIZ v 38. členu vprašanja povrnitve teh stroškov ne ureja, se v tem primeru smiselno uporablja določba 154. člena ZPP. Zastavnemu upniku je zato treba priznati stroške udeležbe na naroku (oz. obrazložene vloge v tem primeru), in sicer glede na uspeh v postopku, o čemer se odloča v razdelitvenem sklepu.
izvršilni stroški - potrebnost stroškov predloga za izvršbo z novim sredstvom
Če dolžnik kljub večim pozivom ni poravnal večjega zneska dolga iz sodne poravnave, je upnica vedela, da bo morala vložiti predlog za izvršbo. Zato bi morala opraviti poizvedbe pri MOP v okviru predpriprav na vložitev predloga za izvršbo, zlasti glede na pritožbeno navedbo, da je šlo za večji znesek dolga (31.400,00 EUR s pripadki), zaradi katerega bi bilo smiselno predlagati več izvršilnih sredstev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000502
KZ-1 člen 186, 186/1, 187, 187/1.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - kaznivo dejanje neopravičene proizvodnje in prometa z mamili - dokazovanje z indici - delna oprostilna sodba
Tudi po oceni pritožbenega sodišča izvedeni dokazi ne zadoščajo za zaključek, da je obdolženec storil to dejanje. Ker za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pri tem dejanju ni bila potrebna ponovna izvedba že izvedenih dokazov, zadoščala pa je zgolj ponovna presoja že ugotovljenih dejstev, se je pritožbeno sodišče odločilo, da v skladu z določbo petega odstavka 392. člena ZKP napadene sodbe v tem delu ne razveljavi, pač pa ravna skladno z določbo prvega odstavka 394. člena ZKP.
ZPP člen 7, 243, 247, 247/1, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - neprimeren dokaz - materialno procesno vodstvo - razjasnjevaljna dolžnost sodišča - sklepčnost - kršitev prodajne pogodbe - prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - zahtevek na znižanje plačila - povračilo škode - pravno priznana oblika škode - poslovna škoda - predčasno plačilo obrokov leasinga - vzročna zveza - ogled izvedenca
Zgolj izvedenec je bil torej tisti, ki je sodišču prve stopnje lahko posredoval informacije o tem, ali ima plovilo napake, ki jih navaja tožeča stranka v tožbi in ostalih vlogah, oziroma katere od zatrjevanih napak so v resnici prisotne. To pa pomeni, da izvedba dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in predlaganih prič ne bi mogla nadomestiti pomanjkljive strankine aktivnosti v zvezi s podajanjem pripomb na izvedeniško mnenje v smislu, katere napake še niso bile ugotovljene, ker si jih izvedenec ni ogledal.
Škoda zaradi izgube letnika (kot jo opiše tožeča stranka) ni pravno priznana oblika škode.
Če tožeča stranka ugotovitvam iz dopolnitve izvedenskega mnenja ni oporekala v postopku pred sodiščem prve stopnje, teh ugotovitev (ki jih je sodišče prve stopnje v celoti sprejelo po tem, ko jih je dokazno ocenilo), ne more izpodbiti niti z obravnavano pritožbo. Že v postopku na prvi stopnji se je namreč imela možnost izjaviti o ugotovitvah iz dopolnitve izvedenskega mnenja, pa tega ni storila.
leasing pogodba - pogodba o finančnem leasingu - pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - soglasje upnika - domneva danega soglasja - izpolnitev prevzemnika dolga
Tretji odstavek 427. člena OZ sicer določa, da se domneva, da je upnik dal svojo privolitev, če je brez omejitev sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu, vendar je treba to določbo smiselno razlagati v povezavi s prvim odstavkom 427. člena OZ, ki določa, da se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Ta domneva lahko učinkuje samo, če je bil pred sprejemom izpolnitve upnik obveščen o prevzemu dolga in pozvan, da se izjavi o privolitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00002304
ZPP člen 17, 17/1, 17/2. OZ člen 833. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 17, 17/1.
izdaja evropskega plačilnega naloga - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti - načelo kontradiktornosti - distribucijska pogodba - pogodba o opravljanju storitev
Glede na to, da se skladno s 17. členom ZPP pristojnost presoja glede na trditve tožeče stranke v fazi tožbe oziroma v primeru ugovora o nepristojnosti tudi na podlagi trditev v ugovoru, ne drži, da je bila toženi stranki odvzeta možnost izjaviti se na navedbe tožeče stranke v odgovoru na ugovor. Tožena stranka je tista, ki je vložila ugovor o nepristojnosti in v njem je imela možnost zatrjevati neobstoj slovenske jurisdikcije, zato je sodišče prve stopnje, glede na to, da se je postopek začel s predlogom za izdajo evropskega plačilnega naloga, upravičeno toženi stranki omogočilo vložitev prve obrazložene vloge, s katero je lahko odgovorila na ugovor o nepristojnosti oziroma utemeljila obstoj slovenske jurisdikcije. Tako je bilo obema strankama omogočena pravica izjaviti se o mednarodni pristojnosti.
Distribucijska pogodba, s katero se distributer zaveže, da bo od principala kupoval blago, ki ga bo potreboval za zadovoljitev povpraševanja svojih strank, principal pa se zaveže, da bo distributerju, ki ga je v ta namen sam izbral, prodajal blago, in ki zlasti vsebuje posebne pogoje glede distribucije prodanega blaga, je pogodba o opravljanju storitev.