ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, do katere je upravičen delavec zato, ker ni mogel izrabiti prostih dni počitka, ampak je moral vse dni v tednu opravljati delo. Pripadnik Slovenske vojske je torej upravičen do odškodnine, ki je za vsak dan neizkoriščenega počitka enaka vrednosti 8-urnega delovnika.
soočenje prič - zaslišanje tajnega policijskega delavca - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kršitev pravice do obrambe - izzvana kriminalna dejavnost - pogoji za izrek pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Priče se smejo soočiti, če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. To določbo je mogoče aplicirati tudi na konkretno procesno situacijo, ko je sodišče namesto zaslišanja tajnega delavca prebralo njegovo poročilo o tajnem delovanju.
Iz spisovnega gradiva je razvidno, da tajni delavec z M. P. sploh ni kontaktiral, temveč le s K. B., tako, da pri obtožencu kriminalne dejavnosti neposredno tudi izzivati ni mogel.
preživninska obveznost - znižanje preživnine za otroka - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - določitev višine preživnine - preživninske zmožnosti staršev - potrebe otroka
Pri določanju preživninske obveznosti ne gre za matematičen oziroma drobnjakarski (do EUR) natančen pristop ugotavljanja zmožnosti preživninskih zavezancev in otrokovih potreb.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Spremenjene okoliščine so v tej zadevi nesporno podane, saj dekleti nista več v skupnem starševstvu tožnice in toženca, temveč sta zaupani v vzgojo in varstvo materi.
ZPIZ-1 člen 101, 102, 102/1.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1, 196.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po dokončni in izvršljivi odločbi drugostopenjskega organa ZPIZ tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti ni zmožna za opravljanje dela na delovnem mestu učiteljice predmetnega pouka po pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili dne 24. 4. 2014. V tem delu, tj. glede ugotovljene invalidnosti III. kategorije s pravico do dela na drugem delovnem mestu brez aktivnega pouka, je bila odločitev drugostopenjskega organa ZPIZ potrjena s pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča. Zato je dne 17. 10. 2014 tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 4. 2014 na delovnem mestu učiteljice predmetnega pouka - matematika in fizika zaradi invalidnosti in ji ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto učitelja s poučevanjem v podaljšanem bivanju.
dejansko stanje - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev
Dejstvo prijave terjatve v stečajni postopek, ki naj bi pretrgalo zastaranje, je enostavno dejstvo, ki ne odpira nekih kompleksnejših vprašanj, je razmeroma lahko preverljivo. Zato njegova navedba v kasnejši vlogi postopka praviloma ne podaljšuje.
ZPP člen 78, 78/1, 335, 335-4, 336. ZGD-1 člen 32, 515, 515/1.
zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - podpis pritožnika - družba z omejeno odgovornostjo - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo
Tožena stranka je družba z omejeno odgovornostjo. Takšno pravno osebo zastopa zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo je poslovodja (direktor). Tako določata 32. člen in prvi odstavek 515. člena ZGD-1. Pritožbo mora torej podpisati zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo.
Tožnikova dolžnost je bila, da z ustrezno vročitvijo poskuša doseči, da bo toženka s pisanji seznanjena. To je glede na predložena dokazila tudi storil. Ni pa njegova dolžnost, da zagotovi dejansko seznanjenost toženke s pisanji, še posebej, če toženka pošte ne dviguje. Tožnik je izkazal, da je toženki poslal opomin pred tožbo, ki pa ga slednja ni sprejela, zato se je dokazno breme glede razlogov za nesprejem pisanja prevalilo nanjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00007585
OZ člen 633, 639.. ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o delu - napake dela - grajanje napak - ponovno grajanje novih oziroma neodpravljenih napak
Četudi je tožena stranka, kot naročnik, ugotovila, da tudi s tem ponovnim čiščenjem prostori niso bili kvalitetno očiščeni, ni bila dolžna (ponovno) postopati po 633. členu OZ in (ponovno) uveljavljati jamčevalne zahtevke po 639. členu OZ, saj ni šlo za napako pri opravljenih storitvah, ampak za (še vedno) neodpravljeno že reklamirano napako.
bivalne razmere v zaporu - plačilo denarne odškodnine - protipravno ravnanje države - pobotni ugovor - primerna denarna odškodnina
Bivanje v neustreznih razmerah v priporu je opredeljeno kot protipravno ravnanje.
Pobotni ugovor je mogoče uveljavljati do konca glavne obravnave, vendar na podlagi pravočasnih do prvega naroka za glavno obravnavo pravotvornih trditev in ponujenih dokazov.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe - nespremenjene okoliščine
Dolžnica se je z neposredno izvršljivim notarskim zapisom dne 20. 2. 2017 zavezala, da bo nepremičnino izpraznila in izročila upniku do 21. 3. 2017 oziroma 31. 5. 2017.
Vse okoliščine, na katerih je pritožnica utemeljevala odlog izvršbe iz posebej upravičenih razlogov, so obstajale že v času nastanka izvršilnega naslova, zato je to pomembna okoliščina pri presoji obstoja razlogov za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ.
Toženec svojih zatrjevanj o neustreznosti kupljene gostinske opreme ni z ničemer izkazal. V postopku je imel možnost na narokih podati svoje videnje zadeve, ki pa se jih kljub pravilno izkazanim vabilom neupravičeno ni udeležil.
ZJSRS člen 21d, 21f, 26a, 28. OZ člen 280, 280/2, 419. ZIZ člen 21.
plačilo preživnine - nadomestilo preživnine - subrogacija - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - prehod terjatve - zakonite zamudne obresti - izvršilni naslov
Upnik nima izvršilnega naslova za izterjavo zakonitih zamudnih obresti od posameznih zapadlih zneskov nadomestila preživnine. Pravica do zakonitih zamudnih obresti ne izhaja iz odločbe z dne 16. 1. 2014, v kateri je v 4. točki izreka zapisana le dolžnost sklada od preživninskega zavezanca izterjati izplačana sredstva s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov izplačanih nadomestil preživnine za čas od dneva vsakega izplačila nadomestila preživnine do vračila. V skladu s 21. členom ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba sklada glede zakonitih zamudnih obresti ne zadošča. Seveda to ne pomeni, da upnik do zakonitih zamudnih obresti ni upravičen, vendar njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonite zamudne obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje (sklep II Ips 128/2004 in II Ips 68/2005).
Po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP se smejo zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepa sodišča, izdane na prvi stopnji, pritožiti stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, in sicer vselej, kadar ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe. Navedeno zakonsko določbo je sodišče prve stopnje prezrlo, ko je odločalo o pritožbi oškodovanca, ki jo je podal zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po določbi četrtega odstavka 506. člena ZKP ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe.
izvršilni stroški - potrebnost stroškov predloga za izvršbo z novim sredstvom
Če dolžnik kljub večim pozivom ni poravnal večjega zneska dolga iz sodne poravnave, je upnica vedela, da bo morala vložiti predlog za izvršbo. Zato bi morala opraviti poizvedbe pri MOP v okviru predpriprav na vložitev predloga za izvršbo, zlasti glede na pritožbeno navedbo, da je šlo za večji znesek dolga (31.400,00 EUR s pripadki), zaradi katerega bi bilo smiselno predlagati več izvršilnih sredstev.
najemna pogodba - odprava napak - unovčitev bančne garancije - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - združitev postopka - dokazi, izvedeni v drugem postopku - enako dejansko stanje
Pritožba utemeljeno opozarja, da ekonomičnost postopka, na katero se je prvostopno sodišče tudi sklicevalo, ne predstavlja niti zakonitega niti racionalnega razloga za prekinitev postopka. Okoliščina namreč, da oba zahtevka temeljita na enakem dejanskem stanju in da je zato treba v obeh zadevah izvesti enak dokazni postopek, ne upravičuje prekinitve postopka. Prav ima pritožba, da od takšne prekinitve postopka tudi ne bi bilo zanesljivih koristi, saj se lahko dokazi, izvedeni v drugem pravdnem postopku, upoštevajo le, če obe stranki s tem soglašata. Ekonomičnost postopka zaradi izvedbe istih dokazov zagotavlja drug procesni akt: združitev obeh postopkov v skupno obravnavanje.
Pritožbeno sodišče po vpogledu v zadevo VII Pg 5942/2013 (I Cpg 113/2017) ugotavlja, da tožeča stranka (tožena stranka v citiranem postopku) ni specificirala, katero škodo po katerih računih je z unovčenjem bančne garancije pokrila, pač pa je uveljavljala škodo po vseh treh računih in tako prepustila sodišču, da odloči, če in do povračila katere konkretne škode je tožeča stranka upravičena. Kar pa pomeni, da je vprašanje obstoja odškodninske terjatve tožeče stranke predhodno vprašanje v zadevi VII Pg 5942/2013, ker je zahtevek iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije odvisen od njegove rešitve. Ne pa tudi obratno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00001402
URS člen 33, 69, 155. ZLNDL člen 1, 1/2, 3. ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4. ZTLR člen 11. ZPP člen 214, 214/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - športni objekt v lasti društva - pravica uporabe - nepremičnina v družbeni lasti - lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - športni objekt občinskega pomena - ugotovitveni zahtevek
Zakonodajalec je kot primarnega nosilca lastninske pravice postavil društva: vsi športni objekti postanejo njihova last, razen če jih lokalna skupnost določi kot objekte občinskega pomena, pa še tu lahko društvo/fizična/pravna oseba (v nadaljevanju: prizadeti lastnik) uveljavlja svojo lastninsko pravico (v pravdi) in prepreči lastninjenje na lokalno skupnost. Iz jezikovne in logične razlage 64. člena ZSpo izhaja, da objekt, ki je razglašen za objekt lokalnega pomena, postane last lokalne skupnosti (še)le, če se prizadeti lastnik (1) lastninski pravici odreče, (2) svojega zahtevka ne priglasi v roku iz drugega odstavka in (3) po priglasitvi tega zahtevka ne izkaže svoje lastninske pravice na tem objektu. Ker se v obravnavani zadevi društvo kot prizadeti lastnik lastninski pravici ni odreklo, temveč je pravočasno priglasilo zahtevek, nato pa še v tej pravdi dokazalo, da je lastnik, občina to ne more biti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001261
OZ člen 171, 179.
nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - Fischerjeva razvrstitev - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - verbalni napad - fizični napad - prepozno predložen dokaz - upoštevanje prepozno predloženih dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec medicinske stroke
Verbalni napad, tudi če bi bil izkazan, pa ni bil, bilo je le neprijazno vprašanje, ne upravičuje oz. opravičuje fizičnega napada. To, da naj bi bil tožnik do toženca verbalno nasilen v preteklosti, pa nikakor ni izzivanje fizičnega napada nanj kasneje, konkretno 7. 7. 2013. O deljeni odgovornosti v takšnem primeru ni mogoče govoriti.
ZPP člen 7, 243, 247, 247/1, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - neprimeren dokaz - materialno procesno vodstvo - razjasnjevaljna dolžnost sodišča - sklepčnost - kršitev prodajne pogodbe - prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - zahtevek na znižanje plačila - povračilo škode - pravno priznana oblika škode - poslovna škoda - predčasno plačilo obrokov leasinga - vzročna zveza - ogled izvedenca
Zgolj izvedenec je bil torej tisti, ki je sodišču prve stopnje lahko posredoval informacije o tem, ali ima plovilo napake, ki jih navaja tožeča stranka v tožbi in ostalih vlogah, oziroma katere od zatrjevanih napak so v resnici prisotne. To pa pomeni, da izvedba dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in predlaganih prič ne bi mogla nadomestiti pomanjkljive strankine aktivnosti v zvezi s podajanjem pripomb na izvedeniško mnenje v smislu, katere napake še niso bile ugotovljene, ker si jih izvedenec ni ogledal.
Škoda zaradi izgube letnika (kot jo opiše tožeča stranka) ni pravno priznana oblika škode.
Če tožeča stranka ugotovitvam iz dopolnitve izvedenskega mnenja ni oporekala v postopku pred sodiščem prve stopnje, teh ugotovitev (ki jih je sodišče prve stopnje v celoti sprejelo po tem, ko jih je dokazno ocenilo), ne more izpodbiti niti z obravnavano pritožbo. Že v postopku na prvi stopnji se je namreč imela možnost izjaviti o ugotovitvah iz dopolnitve izvedenskega mnenja, pa tega ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000504
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3. ZLNDL člen 1, 1/2. URS člen 69. ZPP člen 214, 214/2.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninska pravica na športnih objektih - športni objekt občinskega pomena - družbena lastnina - nesporno dejstvo - pravica uporabe - javni interes v športu
Lastninjenje športnih objektov.
Zakonodajalec je kot primarnega nosilca lastninske pravice postavil društva: vsi športni objekti postanejo njihova last, razen če jih lokalna skupnost določi kot objekte občinskega pomena, pa še tu lahko društvo/fizična/pravna oseba (v nadaljevanju: prizadeti lastnik) uveljavlja svojo lastninsko pravico (v pravdi) in prepreči lastninjenje na lokalno skupnost. Iz jezikovne in logične razlage 64. člena ZSpo izhaja, da objekt, ki je razglašen za objekt lokalnega pomena, postane last lokalne skupnosti (še)le, če se prizadeti lastnik (1) lastninski pravici odreče, (2) svojega zahtevka ne priglasi v roku iz drugega odstavka in (3) po priglasitvi tega zahtevka ne izkaže svoje lastninske pravice na tem objektu. Ker se v obravnavani zadevi društvo kot prizadeti lastnik lastninski pravici ni odreklo, temveč je pravočasno priglasilo zahtevek, nato pa še v tej pravdi dokazalo, da je lastnik, občina to ne more biti.