CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00064807
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2. ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPP člen 216.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - kršitev pravic osebnosti - podlage odškodninske odgovornosti - obstoj vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo - povrnitev premoženjske škode - višina denarne odškodnine - višina dohodkov - izguba dohodka - prikrajšanje - izračun prikrajšanja - denarna socialna pomoč - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - članarina - upravna taksa - povrnitev nepremoženjske škode - enotna odškodnina - duševne bolečine - neurejen pravni status - ekonomski položaj - pravno priznana škoda
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da razlog za tožnikovo začasno nezaposlenost ni izbris iz registra stalnega prebivalstva. Ker se je tožnik v času izbrisa kar štirikrat zaposlil, je očitno, da zaradi izbrisa ni bil onemogočen pri zaposlovanju. Dejstev v zvezi z iskanjem zaposlitve in svojo ne/uspešnostjo pri tem tožnik ni navajal, zato konkretnih razlogov za tri krajša obdobja brezposelnosti ni mogoče ugotoviti. Ker je iskanje nove zaposlitve proces, so krajša obdobja tožnikove nezaposlenosti očitno posledica razmer na trgu dela. Upoštevajoč navedena dejstva je očitno, da vzročne zveze med izbrisom in nezaposlenostjo ni mogoče vzpostaviti. Zahtevek za izgubo dohodka zaradi brezposelnosti je zato utemeljeno zavrnjen.
Za čas, ko je bil zaposlen, tožnik ne zatrjuje, da je zaslužil manj, kot je znašala denarna socialna pomoč; njegovega gmotnega prikrajšanja zato ni treba primerjati z višino socialne pomoči.
Utemeljeno je zavrnjen tudi zahtevek za plačilo članarin in prostovoljnih prispevkov Helsinškemu monitorju. Za plačilo teh stroškov se je tožnik odločil prostovoljno, njihove potrebnosti in povezave s svojim položajem/statusom pa ni niti zatrjeval niti dokazal.
Tožena stranka neutemeljeno graja odškodnino za – s plačilom upravnih taks – nastalo škodo v višini 347,04 EUR. Pritožbeno sodišče soglaša, da je tožnik poleg plačila upravnih taks, katerih nastanek je dokumentiral z listinami (154,86 EUR), specificirano navedel tudi druge stroške, v nastanek katerih ni mogoče dvomiti. Pritožbeno sodišče soglaša, da bi bilo tožniku naloženo pretežko dokazno breme, če bi po višini in vrsti specificirane stroške moral dokazovati tudi z listinami. Zadostuje tožnikova izpoved o nastanku in plačilu teh stroškov. Iz specifikacije je razvidno, kateri stroški so priznani v zvezi s statusom drugih družinskih članov, zato je izključeno njihovo dvojno uveljavljanje.
Enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno z izbrisom, je prisojena zaradi tožnikove negotovosti in strahu zase in za svojo družino. Z izpovedbami tožnika, njegove žene in hčere je ugotovljeno, da se je življenje odvijalo drugače, kot bi se sicer.
Odločitev, da se v tem postopku ugotovljena odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zmanjša za v upravnem postopku določeno odškodnino (6.050,00 EUR), temelji na drugem odstavku 5. člena ZPŠOIRSP. ZPŠOIRSP ne predpisuje omejitev ali kakšnih pravil pri poračunavanju; kljub temu, da so merila za določitev odškodnine v sodnem in upravnem postopku različna. Merilo za določitev odškodnine v upravnem postopku je obdobje izbrisa, v sodnem postopku pa se odškodnina določa na podlagi zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Tožnik v pritožbenem postopku neutemeljeno opozarja na nujnost ločevanja odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo pri poračunavanju, saj je pomembna zgolj višina – v dveh različnih postopkih – ugotovljene odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00059345
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 14, 22, 23, 25, 76. ZIZ člen 15, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3, 278, 278/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
regulacijska začasna odredba - prepoved ravnanja - namen predlagane začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - verjetno izkazana terjatev - verjetnost nevarnosti nastanka nenadomestljive škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - neznatna škoda upnika - ustrezna trditvena in dokazna podlaga - sindikat - sindikalni zastopnik - sindikalna svoboda - sklic skupščine sindikata - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - pravica do sodnega varstva - pravica do pritožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - Poslovni register Slovenije - opravičba začasne odredbe
Glede vprašanja, kdo je zakoniti zastopnik pravne osebe, je treba slediti predvsem podatkom iz Poslovnega registra Slovenije pri AJPES.
Drži sicer, da je bila na dan izdaje sklepa o začasni odredbi, to je 18. 6. 2021, kot zakonita zastopnica upnika v AJPES vpisana dolžnica. Vendar pa to ne more biti odločilno. Bistveno je, da je bila za vložitev predloga za začasno odredbo aktivno legitimirana A. A., saj je bila ob njegovi vložitvi, dne 15. 6. 2021, kot zakonita zastopnica upnika v AJPES vpisana ona, da je bila prav tako A. A. glede na registrske podatke zakonita zastopnica upnika tudi že pred tem, vse od leta 2020, ter da ima spet status zakonite zastopnice upnika tudi danes, od 19. 6. 2021 dalje. Namen začasne odredbe je bil namreč preprečiti dolžnici zlorabe oziroma izvajanje aktivnosti v svojstvu zakonite zastopnice sindikata, čeprav to po registrskih podatkih od leta 2020 dalje, z izjemo enega samega dne, ni bila. Da je določene aktivnosti kot zakonita zastopnica sindikata na podlagi seje z dne 8. 6. 2021 dejansko izvajala, tudi za dolžnico ni sporno. Navedeno pa pomeni, da bi se povsem izničil zasledovani namen začasne odredbe s prepovedjo dolžnici izvajati aktivnosti kot sekretarka upnika, če bi odločilno težo pripisali okoliščini, da je bila v času od leta 2020 do danes en sam dan, to je 18. 6. 2021, kot zastopnica upnika v AJPES vpisana dolžnica. Glede na to, da je bila pred in po navedenem datumu kot zakonita zastopnica upnika vpisana A. A., vpisani podatki pa so v predmetnem postopku zavarovanja merodajni, se tako višje sodišče strinja, da je pogoj verjetnega obstoja terjatve upnika do dolžnika izpolnjen. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno, s tem v zvezi podane obširne pritožbene navedbe o domnevni nezakonitosti sej in na njih sprejetih sklepov, ki so bili podlaga za vpis A. A. kot zakonite zastopnice upnika, pa, kot rečeno, na odločitev ne morejo vplivati.
Upnikove navedbe so v zadostni meri konkretizirane, saj je upnik natančno in določno pojasnil, zakaj bi mu nadaljnja aktivnost dolžnice povzročila nenadomestljivo škodo v smislu druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, oziroma večjo škodo v primeru neizdaje začasne odredbe, kot bi dolžnici nastala z izdajo le-te (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da se dolžnica v ugovoru glede tega niti ni mogla opredeliti. Drži sicer, da k predlogu za začasno odredbo priloženi dokazi niso v neposredni zvezi z zatrjevano nevarnostjo nastanka škode, vendar pa je že samo zase logično, da bi nezakonite aktivnosti dolžnice lahko povzročile takšne posledice, kot jih je v predlogu za začasno odredbo zatrjeval upnik. Povedano še drugače, že izkustveno je mogoče sklepati, da bi v primeru, če bi dolžnica izvajala aktivnosti v imenu upnika kot njegova sekretarka, čeprav to dejansko ni, upniku lahko prizadejalo takšno konkretno škodo, kot jo je zatrjeval v predlogu za začasno odredbo. Glede na povedano je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tudi v zvezi s pogojema po drugi oziroma tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
URS člen 39, 39/1.. ZDR-1 člen 34, 37.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - svoboda izražanja - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe - pravica do ugleda ali dobrega imena - poseg v človekove pravice
V pisnem opozorilu je toženka tožniku očitala, da je ravnal v nasprotju s pogodbo o zaposlitvi in določbami ZDR-1, ker je v začetku decembra 2019 podal izjavo (intervju) za spletni portal, ki je bila na spletnem portalu objavljena 12. 12. 2019, ne da bi izjavo (intervju) predhodno uskladil z direktorjem toženke, ki je večkrat delavcem ustno prepovedal dajati medijem in drugim javnostim kakršnekoli izjave o delovanju toženke, ne da bi bile te izjave predhodno usklajene z njim, na sestanku dne 7. 11. 2019 pa je bilo izrecno dogovorjeno (in pisno protokolirano v zapisniku sestanka), da je treba vse izjave, ki jih delavci delodajalca dajo za medije ali drugim javnostim, predhodno uskladiti z direktorjem.
Delodajalec lahko takšno obveznost določi le v zvezi z ravnanjem delavcev, ki so zadolženi za odnose z javnostmi, oziroma ki jih dajo v imenu toženke, ne more se pa takšna prepoved oziroma predhodna obveznost uskladitve nanašati na splošno na vse izjave, ki jih delavci dajejo medijem kot fizične osebe, torej zasebno. Takšna prepoved namreč posega v svobodo izražanja, ki je po prvem odstavku 39. člena URS in 10. členu EKČP ena od temeljnih človekovih pravic.
izbrisani - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - kršitev pravic osebnosti - odgovornost države - povrnitev nepremoženjske škode - enotna odškodnina - višina odškodnine - previsoka denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - paranoidna shizofrenija - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Glede na ugotovitev, da je pri tožniku v posledici izbrisa nastala psihična motnja (prilagoditvena motnja) z relativno blagim potekom in da se pri tožniku tudi po izbrisu pojavlja rezidualna simptomatika, hkrati pa tudi ob upoštevanju, da tožnik v obdobju neurejenega statusa ni imel težav, ki jih izpostavljajo drugi izbrisani, kot npr. nezaposlenost, ločenost od družine, posledično propad zakona, trganje družinskih vezi, nemožnost oziroma izključenost gibanja izven države ipd., saj je bil tožnik ves čas izbrisa zaposlen in na podlagi zaposlitve deležen tudi s tem statusom povezanih pravic, ki so se odražale v njegovem socialno-ekonomskem položaju, zavarovanjih in podobno, je mogoče zaključiti, da je tožniku prisojena odškodnina v znesku 15.500 EUR previsoka in odstopa od odškodnin, dosojenih v primerljivih primerih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00054483
URS člen 15, 15/3, 22, 23, 34, 35, 39, 39/1, 41, 41/1. OZ člen 131, 179. ZPP člen 213, 213/2, 286, 286/3.
delni umik tožbe - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine - kršitev osebnostne pravice - zasebno življenje - svoboda veroizpovedi - razžalitev dobrega imena in časti - žaljiva vrednostna sodba - verska skupnost - sramotitev - novinarstvo - javna objava - medijska svoboda - objava članka - društvo - pravica do izvajanja dokazov
Pri posegih v osebnostne pravice je pomembno razlikovati med trditvami o dejstvih in vrednostnimi sodbami. Obstoj dejstev je mogoče dokazovati, resničnosti vrednostnih sodb pa ne. Tudi pri vrednostnih sodbah, ki so prepoznane kot žaljive, pa mora za sorazmernost posega obstajati zadostna podlaga v dejstvih.
S privolitvijo, da se o tožničinem osebnem življenju piše v javnem mediju, se je tožnica odpovedala popolni zasebnosti. V takšnih okoliščinah njeno pričakovanje zasebnosti ni moglo biti upravičeno. Dejstvo, da članek kot celota ni izpolnil tožničinih pričakovanj, ne more bremeniti toženca. Tudi negativni odzivi javnosti na članek ne sodijo v toženčevo odgovornostno sfero.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00054264
ZPP člen 1, 17, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 22, 23. OZ člen 134. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 6. ZUS-1 člen 1, 4, 4/1, 5, 5/3, 7, 32, 33, 33/2, 63, 63/2, 65, 66, 67. ZS člen 99, 101. URS člen 157.
tožba zaradi posega v človekove pravice - stvarna pristojnost - upravnopravna zadeva - javnopravna zadeva - upravni spor - oblastni akt - varstvo javnopravnih interesov - civilnopravno razmerje - civilnopravni spor - varstvo zasebnopravnih interesov - varstvo osebnostnih pravic - zagotovljeno drugo sodno varstvo - drugo učinkovito sodno varstvo - subsidiarnost upravnega spora - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pravica do izobraževanja - pogoj PCT
Temeljni pojmovni okvir civilnopravnega razmerja je v prirejenosti in enakopravnosti, avtonomiji in pravni svobodi pravnih subjektov, ki vzpostavljajo ta razmerja. Določeno razmerje ima civilnopravni značaj, če je nastalo med strankami na ravni prirejenosti, če so torej stranke stale nasproti ob ustanovitvi razmerja kot enakopravni udeleženci razmerja. Če pa so pravice in dolžnosti strank posledica podrejenosti pod javno oblast, če je javni organ nastopal nasproti strankam avtoritativno z zapovedjo oziroma prepovedjo, potem ima tako razmerje značaj upravnega razmerja ali upravne zadeve.
Upravni spor je postopek, kjer se odloča o zakonitosti predpisov državnih organov, hkrati pa tudi o zakonitosti in odpravi posamičnih dejanj, s katerimi se po mnenju tožnika onemogoča oziroma neutemeljeno otežuje njegov dostop do osnovnošolskega izobraževanja.
Delovno področje pravdnega sodišča v konkretnem primeru je presoja odškodnine, delavno področje upravnega sodišča pa odločanje o zakonitosti predpisov in ureditev razmerja, s tem, da mora upravno sodišče pri ureditvi razmerja, če ugotovi nezakonitost akta, upoštevati javni interes, kar pa pomeni, da lahko uredi razmerje tudi na način, da ne odpravi prizadetost pravnega položaja tožnika.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - kršitev pravice obdolženca do obrambe - dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija procesnih kršitev - odredba v kazenskem postopku - privolitev - protipravnost pridobljenih dokazov - zaslišanje priče - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ustavna jamstva obdolženca - ponovitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga
Čeprav se sodišče druge stopnje v splošnem strinja s pritožnikom, da je bilo z brisom z obdolženčevega penisa poseženo v njegovo telesno celovitost in da je poseg povezan z obdolženčevo pravico do zasebnosti, ki je v 35. členu Ustave R Slovenije (v nadaljevanju Ustava) posebej zagotovljena, mu v nadaljevanju v smislu zatrjevanja neposredne kršitve te pravice ne pritrjuje. Poseg temelji na odkrivanju in dokazovanju kaznivih s ciljem uveljavljanja posameznikove kazenske odgovornosti iz 1. člena KZ-1. To je dopustni cilj, sam poseg z izvedbo pa je v nasprotju s pritožbeno obrazložitvijo, predpisan v drugem odstavku 149. člena in drugem odstavku 266. člena ZKP. Pomembno je, da smejo bris ustne sluznice vzeti policisti sami, medtem ko je bris s penisa zaradi razlike v načinu in usposobljenosti izvajalca predmet zdravniškega dejanja.
Enako kot zgoraj za odredbo velja za obdolženčevo privolitev v odvzem brisa, ko ta v drugem odstavku 149. člena ZKP ni zapovedana, v drugem odstavku 266. člena pa je izrecno določeno da smejo biti (druga) zdravniška dejanja opravljena brez preiskovančeve privolitve.
Pritožnik zatrjevane zakonske protipravnosti zgornjega poročila NFL ni obrazložil, ker bi sicer moral navesti določbe ZKP, po katerih se sodba na poročilo ne bi smela opreti. Glede na to je pomembno opozoriti, da s prepovedjo opiranja sodbe iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP niso zajeti vsi dokazi, ki smejo biti pridobljeni pred ali med kazenskim postopkom, ampak le (izrecno) določeni. Poročil NFL ni med njimi, kar pomeni, da so lahko predmet zgornje prepovedi le, ko se nahajajo v sestavu katerega od izrecno določenih dokazov.
Poudarjena obdolženčeva jamstva iz točke d tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in iz tretje alineje 29. člena Ustave v zvezi z uveljavljeno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP so nedvomna. Po drugi strani pa je njihova uresničitev odvisna od tako imenovanega stanja stvari v vsaki posamezni zadevi.
objava v medijih - objava popravka - spletna stran - poseg v človekove pravice - članek v medijih - minister - javna funkcija - prizadet interes - javni interes - svoboda izražanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do objave odgovora - zavrnitev objave odgovora na članek - ravnotežje kolidirajočih pravic
Ustavna pravica do odgovora posega v ustavno varovano pravico do svobode izražanja. Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00052972
DZ člen 243, 269, 272, 272/3. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7. ZPP člen 236. ZPacP člen 1.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - litispendenca - začasni skrbnik - osebnostna primernost - kolizija interesov - kolizijski skrbnik - postopek za varstvo pravic - Varuh človekovih pravic - nepravdni postopek - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov - ravnanje nasprotnih udeležencev - nesubstanciran dokazni predlog
V postopku odločanja o postavitvi pod skrbništvo obstaja kolizija interesov, zato bi moral nasprotno udeleženko zastopati kolizijski skrbnik.
Biti skrbnik ni pravica, temveč dolžnost, zato nihče ne more zahtevati, da se ga imenuje za skrbnika. Skrbništvo je pravica le z vidika varovanca, pravica opravilno nesposobne osebe, da ji sodišče ali CSD postavi skrbnika, ki bo varoval njene interese.
Ni razloga, da sodišče ne bi smelo še pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je ugotovilo, da ni razlogov za razrešitev začasnega skrbnika, znova, dodatno in potrebam prilagojeno preoblikovati skrbnikove naloge.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se kar najbolje zavarujejo koristi nemočne osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00052065
ZIntPK člen 75. ZDIJZ člen 10a, 10a4. OZ člen 131.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - objava podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja - objava podatkov o dohodkih - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - nezakonito razkriti podatki - odškodninska odgovornost države - varstvo osebnih podatkov - premoženjska in nepremoženjska škoda - državni funkcionar - kršitev človekovih pravic - kršitev osebnostnih pravic - podlage odškodninske odgovornosti - kvalificirana protipravnost - vzročna zveza - aplikacija Supervizor - razžalitev
Tudi okoliščina, da so bili objavljeni podatki resnični, sama po sebi ne more pretrgati vzročne zveze. Iz obrazložitve sklepa VSRS je razvidno, da je varstvo osebnih podatkov (tudi resničnih) ustavno varovano in da je vanje dovoljeno posegati (torej, tudi objavljati jih) le, če za to obstoji podlaga v zakonu. Slovenski pravni red je torej dal prednost pravici do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov pred naravnopravno "pravico do resnice".
duševna motnja - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - izvedensko mnenje - psihoaktivna zdravila
Glede na dejstvo, da zadržani v času zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom prejema zdravila, ki jih lahko prejema samo v bolnišničnem okolju, kjer je pod stalnim nadzorom in kjer se spremljajo učinki in rezultati zdravljenja ter se odmerki glede na ugotovitve dnevno prilagajajo, je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno sledilo mnenju izvedenca, da ambulantna oblika zdravljenja za zadržanega v tem času še ni primerna.
izbris - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - odgovornost države - poslabšanje zdravstvenega stanja - strah - stres - dokaz z izvedencem medicinske stroke - neizvedba predlaganega dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo konktradiktornosti
Dejstvo, da je bil tožnikov pravni položaj zaradi izbrisa otežen, samo po sebi ne zadostuje za dokazni zaključek o obstoju oziroma nastanku premoženjske škode ter o vzročni zvezi med izbrisom in zatrjevanim premoženjskim prikrajšanjem. Premoženjsko prikrajšanje ni avtomatična (nujna) in domnevana posledica izgubljenega pravnega statusa zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Tudi glede nepremoženjske škode velja, da ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Biti mora konkretizirana, zatrjevana in dokazana.
Skladno z določbo 252. člena ZPP bi lahko izvedenec v primeru, če bi ocenil, da ne razpolaga z vso potrebno medicinsko dokumentacijo, terjal dodatno dokumentacijo, da bi lahko izdelal izvedensko mnenje. Kot pravilno navaja pritožba, sodna praksa v primerih izvedenskih mnenj izvedencev medicinske stroke dopušča tudi, da si medicinsko dokumentacijo (dodatno) sami vpogledajo z dovoljenjem stranke bodisi pri medicinskih ustanovah ali pa jo da na razpolago stranka sama. Takšno postopanje je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dopustno in ni v nasprotju z razpravnim načelom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00048592
ZDZdr člen 48, 80, 80/1, 80/2, 87.
sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - nepopoln predlog - obrazloženost vloge - poseg v človekove pravice - pravica do osebne svobode
V postopkih izreka ukrepov po ZDZdr je naloga sodišča zgolj nadzorna in usmerjena na varovanje človekove osebne svobode in prostosti osebe, v katere ti ukrepi posegajo. Pri tem je sodišče vezano na predlagani ukrep zdravljenja in preizkuša le ali so zanj izpolnjeni zakonski pogoji, kot jih določa ZDZdr in ali je odvzem osebne svobode oziroma poseg v človekove pravice pacienta sorazmeren z ustavno vrednoto, ki se na ta način varuje.
Predlog predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo, razen predloga za izrek takšnega ukrepa ne vsebuje nobenih drugih podatkov in je nepopoln. Predlog mora zato, da bi ga sodišče lahko obravnavalo, vsebovati razen podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, tudi navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev za izrek predlaganega ukrepa. Predlog pa mora vsebovati tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil.
MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00048304
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 66, 67, 67/3, 71.
duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - prisilni ukrep - pravica do prostovoljnega zdravljenja - shizofrenija - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - pravnomočnost sklepa
Brez ustreznega zdravljenja bi se bolezenskega simptomatika in hudi občutki ogroženosti stopnjevali. To pa bi lahko predstavljalo hudo ogroženost zdravja pridržane osebe, pa tudi zdravja in življenja drugih, saj je zaradi občutkov ogroženosti z avtom že brezglavo bežala po cesti in nevarno prehitevala. Da bi se uvedla ustrezna antipsihotična terapija in dosegel zaželeni učinek ter da bi paranoidna simptomatika začela izzvenevati, je potrebno obdobje dveh tednov. Milejše oblike pomoči pa v tem trenutku ne pridejo v poštev, ker je pridržana oseba zaradi občutka ogroženosti nekritična in ne bi zmogla ustrezno sodelovati pri zdravljenju ter se držati navodil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00047909
ZTuj člen 81. ZDRS člen 40. ZLPP člen 31. UZITUL člen 13. OZ člen 131. SZ člen 117. ZPŠOIRSP člen 10.
kršitev pravic osebnosti - povrnitev premoženjske škode - pravica do odkupa stanovanja - lastninski certifikat - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva
Za pridobitev lastninskega certifikata po ZLPP je odločilna okoliščina le državljanstvo RS na dan 5. 2. 1992, ne pa prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji. Ob neizpodbijanem dejstvu, da na dan 5. 12. 1992 nista bila državljana RS in tudi nista do 25. 12. 1991 vložila prošnje za sprejem v državljanstvo RS, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da nista dokazala vzročne zveze za nastanek zatrjevane škode zaradi nepridobitve lastninskega certifikata. Če bi tožnika, ki sta izpolnjevala pogoje iz 13. člena UZITUL, pravočasno vložila prošnjo za sprejem v državljanstvo, bi bila v vseh pravicah in dolžnostih izenačena z državljani RS vse dotlej, dokler njuna prošnja ne bi bila rešena ne glede na to, kako dolgo bi jo upravni organ reševal, torej bi bila izenačena z državljani RS tudi glede pravice do pridobitve lastniškega certifikata na dan 5. 12. 1992.
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - nespremenjene okoliščine
Če se razlogi in vzroki, ki so narekovali izrek ukrepa prejema nasprotnega udeleženca v varovani oddelek predlagatelja kot socialnovarstvenega zavoda s sklepom sodišča, tudi s potekom tega časa niso spremenili in še vedno obstajajo ter pomenijo izpolnjenost pogojev iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00045246
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
duševno zdravje - psihiatrično zdravljenje - ogrožanje življenja - bolnišnično zdravljenje - ambulantno zdravljenje - posebni nadzor - brez privolitve osebe - psihiatrično izvedensko mnenje - psihično nasilje
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00046458
ZVPSBNO člen 2, 4.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja - upravni spor - denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje res ne izhaja, da bi šlo za zapleteno zadevo, o njej je bilo odločeno prej kot v triletnem roku, da je tožnik tudi sam ravnal tako, da več kot dve leti ni vložil nobenega pospešitvenega sredstva in ta zadeva nima posebnega pomena za to stranko in je zato sodišče prve stopnje glede na obrazloženo, prisodilo pravično denarno odškodnino iz tega naslova. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da zadeva za tožnika nima posebnega pomena, o čemer se je izreklo v točki 14. obrazložitve, kjer je sodišče ugotovilo, da tožnik tudi ni izkazal, da bi konkreten primer zanj imel poseben pomen. Ravno to dejstvo, da ima primer poseben pomen za stranko pa je tisto, ki odločilno vpliva na višino prisojene odškodnine in ker te trditve tožnik ni izkazal, je zato odločitev sodišča prve stopnje, ko je prisodilo primerno odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 540,00 EUR, pravilna.
Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne predstavlja kršitve pravice do svobode gibanja. Gibanje s pomočjo uporabe motornih vozil, za katere mora imeti uporabnik veljavno vozniško dovoljenje, predstavlja zgolj enega izmed načinov uresničevanja svobode gibanja. Glede na to, da uporaba motornih vozil v cestnem prometu predstavlja uporabo sredstev, s katerimi lahko pride do nastanka hudih poškodb, je po naravi stvari nujno potrebno, da se ta način uresničevanja svobode gibanja omeji z določenimi pravili o ravnanju v cestnem prometu ter pogoji za uporabo motornih vozil. Eden izmed pogojev je tudi opravljen vozniški izpit.