Za spremembo lokacijskega dovoljenja ni potrebno soglasje sosedov, ker tega ne določa ZUPla niti urbanistični red, ki je neposredna podlaga za izdajo spornega lokacijskega dovoljenja.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Odškodnina za nepremoženjsko škodo, nastalo v določenem škodnem dogodku, se sicer odmerja najprej za posamezne oblike nepremoženjske škode, nato pa na podlagi seštevka določi celotna odškodnina. Vendar pa mora revizijsko sodišče pri presoji pravilnosti odločitve na drugi in prvi stopnji upoštevati, da gre za en škodni dogodek in da morebitna odstopanja pri presoji za eno obliko škode ne pripeljejo nujno do drugačnega rezultata. Rezultat pa je celotna prisojena odškodnina za vso škodo, ki je bila upoštevana v času sojenja na prvi stopnji.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-4, 3-6, 3-11.ZKP člen 427.
zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo - časovna veljavnost zakona - retroaktivnost - kaznivost pripravljalnega dejanja - kaznivost poskusa - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Pri Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ima retroaktivnost svoj legitimni temelj v tem, da so se v času druge svetovne vojne pojavili delikti, ki si jih prejšnji zakonodajalci niso mogli niti zamisliti, kaj šele predvideti. Iz teh razlogov je treba priznati kot dopusten in legitimen odstop od načela prepovedi retroaktivnosti veljave kazenskih zakonov tudi pri ZKLD.
I.P. so se očitala kazniva dejanja zoper narod in državo, pri takšnih kaznivih dejanjih je bilo takrat kot pri današnjih kaznivih dejanjih zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev kaznivo lahko ob določenih pogojih tudi že pripravljalno dejanje ali poskus. To pomeni, da pri takšnih dejanjih za obstoj kaznivega dejanja ni potrebno, da delovanje storilca rezultira s konkretno posledico, biti pa mora vanj usmerjeno.
Zgolj nagovarjanje ljudi za vstop v domobranstvo, ne da bi storilcu pri tem šlo za protidržavne ali protidomovinske cilje po navedenih zakonskih določbah (4., 6. in 11.tč. 3.čl. ZKLD), ne more biti kaznivo.
Določbe ZOR niso kogentne, temveč je eno izmed temeljnih načel obligacijskega prava svoboda urejanja pogodbenih razmerij (10. člen ZOR). Zatorej je bila v materialnopravnem smislu za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke odločilna vsebina pogodbe, ki sta jo pravdni stranki sklenili.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 365, 365/3. ZTLR člen 20, 20/1, 21, 24, 25, 26, 33, 34, 35.
postopek s pritožbo - meje preizkusa sodbe prve stopnje - dejanska podlaga tožbenega zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka - revizija - omejitev revizijske presoje
Medtem ko je bilo toženo na pridobitev lastninske pravice po samem zakonu, se pravi na podlagi 21. člena ZTLR in glede na zatrjevano skupno gradnjo po določilih 24. do 26. člena ZTLR, pa je prvo sodišče štelo, ne da bi to pojasnilo, da se vtožuje pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora, pravnega posla, za kar je zakonska podlaga v prvem odstavku 20. člena in podrobneje izpeljana v 33. do 35. členu ZTLR. Gre za odločanje o nečem drugem (aliud) in potemtakem za prekoračitev tožbenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP in torej za odločanje extra petitum. V takšnih primerih gre za bistveno kršitev procesnih določb absolutne narave, na katero pa pazi sodišče le na zahtevo stranke (tretji odstavek 365. člena ZPP). Tožena stranka takšne zahteve ni postavila. Še več, sprejela je s prvostopno sodbo ponujeno dejansko podlago in svoje pritožbene navedbe usmerila nanjo. Tako je sprejela prekoračitev in (ex post) sanirala to kršitev.
SZ člen 58, 58/2, 128, 128/2, 148, 148/1. ZSR člen 58.
prenehanje stanovanjske pravice - najemna pravica - tožba na izpraznitev stanovanja
V času prehoda s pravnega režima stanovanjskih razmerij po ZSR na režim najemnih razmerij po SZ je bila za uporabo 58. člena SZ podana specifična situacija, ko je prejšnji imetnik stanovanjske pravice lahko ostal brez najemne pogodbe (oziroma brez pravice, da zahteva od lastnika stanovanja, da jo z njim sklene). Kadar se je prejšnji imetnik stanovanjske pravice znašel v takem položaju, je šel lastniku stanovanja izpraznitveni zahtevek na podlagi 2. odstavka 58. člena SZ. Prejšnji imetnik stanovanjske pravice se je lahko znašel v takem položaju tudi zaradi razlogov, zaradi katerih je po 58. členu prejšnjega ZSR stanovanjsko razmerje prenehalo.
ZPP (1977) člen 7, 7/1, 7/2, 8, 219, 220, 220/1, 220/2, 237, 238, 238/1, 239, 243, 243/2, 271, 354, 354/1, 385, 385/3.URS člen 35, 37.KZ člen 148.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo materialne resnice - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje priče - dovoljenost dokaznega sredstva - poseg v zasebnost - pojem zasebnosti - varstvo pravic zasebnosti - tajnost pisem in drugih občil (telefon)
Neglede na to, ali se presojajo same po sebi ali s stališča varstva zasebnosti v širšem (ustavnopravnem) kontekstu, določbe Zakona o pravdnem postopku (predvsem 2. odstavek 243. člena, 1. odstavek 238. člena), narekujejo naslednji sklep: pravdna stranka se sme upreti zaslišanju priče o taki vsebini njenega (telefonskega) pogovora z drugim, glede katere bi sama imela pravico odkloniti izpoved zaradi razlogov iz 271. člena v zvezi s 1. odstavkom 238. člena ZPP. V nasprotnem primeru bi bila izigrana pravica stranke, da odkloni izpoved.
Zvočni posnetek pogovora z drugim, ki ga napravi udeleženec pogovora, je treba načelno presojati povsem enako kot zapiske, ki si jih napravi o pogovoru, neglede na način zapisa in neglede na čas zapisa.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaranja - pretrganje zastaranja
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka ni pomembno, kdaj je tožnik izvedel, da sam ni odgovoren za nastalo škodo, temveč, kdaj je izvedel za tistega, ki je škodo napravil.
Vedenje o storilcu škode ni vedenje o odgovornosti, temveč o storitvi škode kot dejstvu.
ZOR člen 18, 18/1, 203, 376, 376/1, 381, 381/2, 385, 385/2, 385/3.URS člen 54, 54/1, 56, 56/1.ZZZDR člen 102, 103, 103/1, 107, 107/1, 109. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 18, 18/1.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve mladoletnih otrok
Zastaranje odškodninske terjatve mladoletnega otroka zaradi negmotne škode začne teči, ko starši zvejo ali bi mogli (s stališča starševskih obveznosti do otroka pa tudi morali) zvedeti za obseg otrokove škode.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - ocenjevanje utemeljenosti suma - nadomestitev pripora s hišnim priporom
Ocenjevanje nasprotnih dokazov glede utemeljenosti obtožbe ni stvar postopka ob podaljšanju pripora po poteku dvomesečnega roka od zadnje odločitve o priporu.
Okoliščine, v katerih naj bi bila kazniva dejanja pod obtožbo storjena, opravičujejo zaključek, da obstaja konkretna nevarnost, da bi obtoženec kljub hišnemu priporu ponovil kaznivo dejanje, zato v obravnavanem primeru nadomestilo pripora s hišnim priporom ne pride v poštev.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS04406
URS člen 15, 15/3, 34, 39, 39/1.ZOR člen 200.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - svoboda izražanja (tisk) - pravica do osebnega dostojanstva
Pri presoji, ali je toženec z objavo članka na nedovoljen način posegel v tožnikovo pravico do osebnega dostojanstva je pomembno, da se ugotovi, ali temeljijo navedbe v članku na resničnih dejstvih in ali toženec z njimi obravnava vprašanja, pomembna za javnost.
razmerja staršev do otrok - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - določitev preživnine - višina preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok
Preživninskih potreb otrok sodišče ne priznava le v mejah splošno znanih tudi statistično ugotovljenih potreb otrok določene starosti. Upošteva lahko tudi večje potrebe ob individualno drugače izraženih otrokovih nagnjenjih in lastnostih, predvsem pa ob boljših premoženjskih zmožnostih staršev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi drugih tehtnih razlogov
Predlog za prenos pristojnosti se zavrne. Okoliščina, da ima tožnica sedež svoje odvetniške pisarne v N. in da je poklicno v stikih s sodniki v N., sama po sebi še ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja mogla biti ogrožena nepristranost sojenja.
delavci v državni upravi - odvzem statusa pooblaščene uradne osebe - obnova postopka
Zoper tožnika je bila podana kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje tihotapstva po 35.a členu Carinskega zakona. Postopek zoper njega je tekel pri takratnem Temeljnem javnem tožilstvu ... Prvostopni organ (Ministrstvo za notranje zadeve) pa v prvostopni odločbi ni navedel, da se tožniku odvzame status pooblaščene uradne osebe, ker je bil že pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje. Zato je pravilno mnenje tožene stranke (Vlade RS), da izdaja sklepa o ustavitvi kazenskega postopka zoper tožnika, ni takšno novo dejstvo, ki bi bil zakonski razlog za obnovo postopka.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene razmere - zvišanje preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok
Presoja višine preživnine ob spremenjenih razmerah.
obvezno zavarovanje v prometu - odgovornost za škodo, povzročeno drugim - povračilo škode do višine dogovorjene zavarovalne vsote - inflacija - valorizacija zavarovalne vsote - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Namen zakonodajalca, ki je predpisoval zavarovalno vsoto, do katere zavarovalnice še jamčijo pri izplačilu odškodnin iz obveznega zavarovanja v prometu, je bil v tem, da se oškodovancu da možnost, da v celoti uveljavi odškodninske zahtevke neposredno od zavarovalnice v primerih, ko ne gre za večje število oškodovancev iz istega dogodka ali ko ne gre za katastrofalne posledice s katastrofalno škodo.
Revizija ima torej prav, da od škodnega dogodka dalje (od 4.1.1989) valorizirana zavarovalna vsota, ki je bila določena v juliju 1988, favorizira zavarovalnico. V januarju 1989 so se namreč vrednostna razmerja zaradi hiperinflacije od zadnje določitve zavarovalne vsote v juliju 1988 že povsem spremenila. Gre torej za tako veliko razliko v vrednosti zavarovalne vsote, da tega ni mogoče prevaliti na oškodovanca, saj bi ga s tem spravili v neenakopraven položaj nasproti zavarovalnici in tudi drugim oškodovancem iz škodnih dogodkov, ki so se pripetili blizu uveljavitve odloka. Čas od uveljavitve odloka do škodnega dogodka je potrebno upoštevati v razmerah velike inflacije tako, da ne bodo prizadete koristi oškodovancev, saj je predvsem njim namenjen sistem obveznega zavarovanja v prometu - za njihovo varstvo pred neplačevitimi povzročitelji škode.
ZPP (1977) člen 126, 126/2, 127, 127/4, 393. ZTPDR člen 83, 83/2.
sodni postopek - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - pravica ugovora zoper vsebino zapisnika - umik zahteve za varstvo pravic delavca
Procesna pravica stranke, ki izhaja iz 2. odstavka 126. člena ZPP, je pravica ugovora zoper zapisnik. Ta ugovor pa nima značaja pravnega sredstva, ampak je le izražen pridržek stranke o vsebini zapisnika. Če sodišče odkloni protokolacijo ugovora, lahko stranka oziroma njen pooblaščenec odkloni podpis zapisnika z navedbo razloga (4. odstavek 127. člena ZPP).
ZZVZZ člen 85. ZDSS člen 31. ZPP (1977) člen 37, 382, 382/2, 392, 393.
stroški zdravljenja v tujini - dokončna odločba v upravnem postopku - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - plačilo zamudnih obresti - dovoljenost revizije
Sodišče druge stopnje je pri odločanju pravilno, enako kot pred njim že prvostopenjsko sodišče, glede dela tožbe, ki se nanaša na plačilo stroškov zdravljenja v tujini v znesku 92.015,00 SIT s pp, uporabilo določbe 85. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V tem členu je določeno, da se za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, uporablja zakon o splošnem upravnem postopku. Ker je obravnavano zavarovanje za primer poškodb izven dela kot del obveznega zavarovanja, velja, da se pravice iz tega zavarovanja priznavajo z odločbo v upravnem postopku. Ko je upravni postopek končan, pa je možno zoper dokončno odločbo vložiti tožbo v tridesetih dneh od vročitve dokončne odločbe. Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnica tožbo vložila po poteku tridesetdnevnega prekluzivnega roka, je zamudila rok za sodno varstvo in je že sodišče prve stopnje pravilno njeno tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.