služnostna pravica - pridobitev stvarne služnosti - pravni posel - pridobitni način - priposestvovanje pravice stvarne služnosti
Ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da sporna služnost ni vpisana v zemljiški knjigi in da je toženka tudi ni priposestvovala, sta na podlagi tožničinega zahtevka pravilno ugotovili, da sporna služnost ne obstaja. Ker je tožnica dokazala, da stvarna služnost ne obstaja, je utemeljen tudi njen nadaljnji zahtevek, ki prepoveduje toženki izvrševanje služnostne pravice (42. člen ZTLR).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - invalidnina - upoštevanje priznane invalidnine pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Pri določanju odškodnine za duševne bolečine za zmanjšano življenjsko aktivnost upošteva sodišče tudi priznano invalidnino. Sodišče mora po prostem preudarku in po oceni vseh okoliščin primera ugotoviti, v kolikšni meri vpliva priznana invalidnina na višino denarne odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.
odločba o denacionalizaciji - pravnomočnost odločbe
Napaka upravnega organa prve stopnje, ki je poslal svojo odločbo pristojnemu sodišču v izvršitev zaradi vpisa v zemljiško knjigo še pred pravnomočnostjo te odločbe, nima za posledico tega, da postane taka odločba pravnomočna.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine - povrnitev negmotne škode - odgovornost kolesarja in pešca
Ker je bilo ugotovljeno, da je prišlo do nezgode med tožnico in tožencem na cesti v mestu, ki je bila osvetljena z ulično razsvetljavo; da je tožnica kot pešakinja prečkala cesto zunaj prehoda za pešce; da toženec kot kolesar na svojem dvokolesu ni imel luči; da bi zaradi ulične razsvetljave lahko zagledal tožnico na dovolj veliko razdaljo in imel zato možnost preprečiti nesrečo (saj je pešakinja prečkala cesto z njegove leve strani, do trčenja je prišlo le 0,70 metra od desnega roba ceste gledano v smeri njegove vožnje ter je tožnica prepešačila do trčenja ves preostali del skupaj 7,20 metrov široke ceste), je po presoji revizijskega sodišča v skladu z določilom prvega odstavka 154. člena ZOR utemeljena odločitev, da je večji delež odgovornosti na strani kolesarja to je toženca, ki znaša 60%, tožničin delež pa da znaša 40%.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS04466
ZTSPOZ člen 51, 51/1, 51/2, 54. ZTVCP člen 45, 45/1, 88, 92.ZOR člen 178.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - pojem motornega vozila - raba motornega vozila - traktorska prikolica - povrnitev škode - denarna odškodnina - obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje lastnikov motornih vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je voznik traktorja s traktorsko prikolico za gnoj, med vožnjo po cesti, zaradi okvare prikolice, pustil prikolico na cesti. Revizijski senat je odločil, da prikolica, ki jo je vleklo motorno vozilo, in ki ostane na cesti zaradi okvare (motornega vozila ali prikolice) pomeni nevarnost na cesti, ki je nastala iz rabe motornega vozila.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - skaženost - strah - višina odškodnine
Duševne bolečine zaradi skaženosti so oblika nepremoženjske škode, ki je pravno priznana le, če sta podana njen objektivni in subjektivni element. Ker v tej zadevi ni podan niti objektivni element skaženosti, niti subjektivni element duševnih bolečin, saj tožnica zaradi madeža na hrbtišču desnega stopala po ugotovitvah sodišča prve stopnje ne trpi duševnih bolečin, sta bili odločitvi obeh nižjih sodišč o neobstoju te oblike nepremoženjske škode materialnopravno pravilni.
Ne gre za kršitev postopka, ko je upravni organ prve stopnje v uvodu odločbe navedel kot podlago 256. člen ZUP, tožena stranka pa je tako odločbo vzdržala v veljavi. Ustrezneje bi sicer bilo, če bi upravni organ svojo odločitev utemeljil na 1. odst. 250. čl. ZUP, vendar pa neustrezno navajanje določila ZUP v uvodu odločbe ne pomeni tako kršitev, da bi bilo potrebno to odločbo razveljaviti, saj v konkretnem primeru ne gre za tako neupoštevanje pravil postopka, da bi lahko vplivalo na rešitev zadeve.
revizija - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka
Stroškovni sklep ima tako naravo akcesorne odločbe, s katero se ne odloča meritorno o sporu in zato nima lastnosti končnosti v procesnem smislu, to je da bi se z njim postopek pravnomočno končal. Zato stroškovni sklep ne spada med sklepe, zoper katere je dopustna revizija po določbah 400. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 77, 82, 83, 83/5, 281, 354, 354/2-10.
sposobnost biti stranka v pravdnem postopku - smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - zavrženje tožbe
Smrt fizične osebe je taka procesna ovira, ki je ni mogoče odpraviti in ki zato onemogoča meritorno odločanje v sporu. Tožbo, ki je vložena proti zaradi smrti pravdno nesposobni stranki, mora sodišče zavreči.
povrnitev negmotne škode - zavarovanje pred odgovornostjo - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene zavarovalne vsote - denarna odškodnina - inflacija - zamudne obresti - tek zamudnih obresti - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Če je v novem sojenju po razveljavitvi sodbe prve stopnje znova ugodeno zahtevku za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v enakem znesku kot prvič, pripadajo tožniku zamudne obresti od datuma prvega sojenja dalje.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporeditev in razlika v plači - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče ni imelo pooblastila 4. točke 373. člena ZPP za spremembo prvostopenjske sodbe, ampak bi moralo ali opraviti obravnavo in sodbo sodišča prve stopnje spremeniti na podlagi 1.
točke 373. člena ZPP ali pa sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje skladno z določili 370. člena ZPP. S tem, ko je sodišče druge stopnje samo brez obravnave ugotavljalo dejansko stanje in odločalo v nasprotju z določbo 4. točke 373. člena ZPP, je tudi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 4. člena ZPP (načelo neposrednosti), tožeči stranki pa je zaradi omejitev 385. člena ZPP glede revizije, praktično vzelo možnost pravnega sredstva zoper svoje dejanske ugotovitve. Gre torej za take kršitve določb pravdnega postopka, ki lahko vplivajo na pravilnost in zakonitost sodbe. To pa pomeni, da gre za kršitve določb pravdnega postopka, ki jih je treba zaradi določb 1. in 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP v reviziji upoštevati.
ZOR člen 173, 174. Pravilnik o HTV ukrepih pri delu v kamnolomih in opekarnah ter pri kopanju gline, peska in gramoza člen 5. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost
Upravljanje buldožerja v kamnolomu, ko gre za vožnjo po neutrjenem miniranem področju, je šteti za nevarno dejavnost. Ker se je tožnik ponesrečil med obratovanjem delovnega stroja, čeprav ne v vozilu samem, pač pa v zvezi s tem obratovanjem, razen tega še v situaciji, ki je sama po sebi pomenila povečano nevarnost dela, je podana odgovornost tožene stranke, tako po načelu objektivne odgovornosti kot tudi odgovornosti iz obratovanja (173. in 174. člen ZOR).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 394, 394/3.ZVRS člen 7, 7/1.
delovno razmerje v državnih organih - razporeditev - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravdna stranka
Ministrstvo ne more samostojno nastopati kot stranka v individualnem delovnem sporu pred sodiščem. Zakon o vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) v prvem odstavku 7. člena (pred sprejemom novele v letu 1996 je bil to 5. člen) določa, da vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. Pri tem s posebnimi predpisi ni določeno, da so ministrstva pravne osebe, kar pomeni, da ne morejo biti pravdne stranke. Take lastnosti ministrstvu ne more priznati niti sodišče po tretjem odstavku 77. člena ZPP (to je bilo možno po starejših predpisih). Ministrstva niso taki organi, pri katerih gre za takšne oblike združevanja, kjer bi združeni imeli družbena sredstva oziroma premoženje, kar takim združbam izjemoma omogoča pridobitev lastnosti pravdne stranke.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - merila ugotavljanja uspešnosti delavcev
Ko je delavčeva ocena uspešnosti kombinirana z njegovo osebno prizadevnostjo v razmerju do uspešnosti delovne enote je to razmerje pomembno, če se primerja uspešnost delavcev v različnih enotah ali morda v različnih časovnih obdobjih. Tako ugotavljanje uspešnosti posameznega delavca postane primerljivo, saj je odvisno od delavčeve prizadevnosti v razmerju do uspešnosti delovne enote, v kateri dela. To pomeni, glede na dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe, da so bila merila ugotavljanja uspešnosti za delavce na delovnem mestu prodajalec prevoznih izkazov v vsem ocenjevanem obdobju enaka in primerljiva in da tudi morebitna različna izhodišča zaradi številnih razlogov, do katerih je prihajalo na posameznih delovnih mestih, na objektivnost, primerljivost ocene in na enakopravnost delavcev niso vplivali.
delovno razmerje pri delodajalcu - materialna odgovornost delodajalca - delovno razmerje za določen čas - odločba o prenehanju delovnega razmerja - pravni pouk o pravici v primeru brezposelnosti
Ob prenehanju delovnega razmerja sklenjenega za določen čas tožena stranka, glede na to, da ni bilo odločbe o prenehanju delovnega razmerja, tožnika ni bila dolžna opozarjati oziroma ga seznanjati z njegovimi pravicami obveznostmi in možnostmi, ki jih ima kot brezposelna oseba pri pristojnem zavodu. To pa pomeni, da tožena stranka ne more biti kriva za zamudo prijave tožnika pri pristojnem zavodu za zaposlovanje in zato tožniku tudi ni odškodninsko odgovorna, ker ta ni pridobil pravice do nadomestila za čas brezposelnosti.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 395, 395/2. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, če drugostopna sodba nima razlogov o v pritožbi zatrjevani okoliščini, da je vtoževana razlika pri plači bila poravnana z delnicami.
delovno razmerje pri delodajalcu - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Ne gre za neupravičen izostanek z dela, če je delavec ostal na dopustu, ker mu je delodajalka ustno naročila, naj gre na dopust.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-1, 4-7, 9, 9/1, 9/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč pri organiziranju oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - nasilna zrušitev organov državne oblasti
Dogovarjanje glede bojkota volitev v partijski komite oz. dogovarjanje za agitacijo, da se izvolijo v partijski komite somišljeniki, ki "sledijo obrekovalni kampanji resolucije Informbiroja", ni pomenilo pomoči pri organiziranju oborožene tolpe, ki je imela cilj izvrševati dejanja iz 2.čl. ZKLD.
Širjenje obrekovanj - torej neresničnih trditev še ne pomeni pozivanja na nasilno rušenje državne ureditve.
ZPP (1977) člen 193, 193/1, 193/2.ZOR člen 36, 36/2.
umik tožbe - preklic umika tožbe
Preklic umika tožbe ni dovoljen niti v primerih, ko se je toženec že spustil v obravnavanje glavne stvari, pa se še ni izjavil, ali privoli v umik tožbe, oziroma še ni potekel 15-dnevni rok za to izjavo.