prometna nesreča – prilagoditev vožnje razmeram na cesti – eventualna maksima – pravočasnost trditev – povrnitev nepremoženjske škode – lahek primer – nateg vratnih mišic – predhodne degenerativne spremembe – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah
Za nesrečo je odgovoren izključno zavarovanec toženke, saj vožnje ni prilagodil trenutnim razmeram na cesti (prehitevanje peške s tovornim vozilom v strnjenem naselju in ozki cesti) oziroma ni počakal, da bi tožnik, ki je že bil na svojem voznem pasu, odpeljal mimo.
Odločitev in odmera stroškov glede na vrednost spornega predmeta v posameznih fazah postopka pride v poštev takrat, ko stroški v zvezi s posameznim delom tožbenega zahtevka nastajajo v posameznih fazah postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0083669
ZKZ člen 20, 21, 22, 23, 24. OZ člen 86, 90, 90/2.
prodaja kmetijskega zemljišča – objava ponudbe – predkupni upravičenci – odobritev pravnega posla s strani upravne enote – sklenitev pogodbe – ničnost pogodbe – konvalidacija
Promet s kmetijskimi zemljišči je dopusten le po postopku in na način, kot je določeno z ZKZ. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da te opustitve ni mogoče sanirati naknadno, temveč je treba postopek izvesti pred samo prodajo nepremičnine določeni osebi. V obravnavanem primeru sta tožeča stranka in pravna prednica tožencev soglašali s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe za predmetno nepremičnino (s statusom kmetijskega zemljišča) brez izvedbe zakonsko predvidenega postopka prodaje kmetijskega zemljišča pri upravni enoti. Sklenili sta kupoprodajno pogodbo in ne le predpogodbe. Upravni organ ne more odobriti tako sklenjene kupoprodajne pogodbe. Odobri se namreč lahko le pogodba, ki je bila sklenjena s pravočasno podano izjavo o sprejemu javno objavljene ponudbe. Zakonsko predvidenega postopka prodaje kmetijskega zemljišča pri upravni enoti ni mogoče pomakniti v popogodbeno fazo.
umik pritožbe – obseg zapuščinskega premoženja – dedni dogovor – soglasje k dednemu dogovoru – napotitev na pravdo
Ker k predlaganemu dednemu dogovoru dedič S. K. ni dal svojega soglasja, do njegove sklenitve res ni prišlo, vendar pa to ne pomeni, da je spor o obsegu zapuščinskega premoženja med dediči s tem prenehal. Glede na 212. člen ZD bi moralo sodišče zato postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče - pravdno sodišče - napotitev na delo - delodajalec
Pritožnik pravilno opozarja, zakaj v konkretnem primeru uporaba določbe točke c 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 ne pride v poštev. Za to, da je moč določenega delodajalca šteti za delodajalca - uporabnika (v smislu omenjene določbe), h kateremu je bil delavec napoten na delo, ne zadostuje le obstoj (kakršnegakoli) dogovora med njim in delavčevim delodajalcem. Izpolnjene morajo biti okoliščine, ki jih je v relevantnem obdobju veljavni ZDR urejal v členih 57 do 62. Pri tem je omenjeni zakon, v 1. odstavku 57. člena jasno opredelil, kdo je delodajalec, ki lahko napoti delavce na delo k drugemu delodajalcu (to je uporabniku). In sicer je to delodajalec, ki lahko v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu. Da bi bile vse te predpostavke v obravnavani zadevi podane, ne le da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne navaja, ampak niti ni razvidno, da bi bilo v postopku s strani pravdnih strank zatrjevano.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4. ZBPP člen 11, 11/2, 44, 46, 46/3. ZEN člen 20. ZPP člen 212, 213, 286b.
sodna določitev meje - potek meje v naravi - kriteriji za ureditev sporne meje - močnejša pravica - izpodbojna domneva o obstoju močnejše pravice - zadnja mirna posest - pravična ocena - razporeditev tditvenega in dokaznega bremena - plačilo predujma za stroške izvedencev - predlog za brezplačno pravno pomoč
Materialnopravni kriteriji za urejanje meje v sodnem postopku izhajajo iz 77. člena SPZ, ki hkrati vzpostavlja hierarhijo metod odločanja, ki jih je pri tem mogoče uporabi. Teh kriterijev sodišče zato ne more uporabiti v poljubnem vrstnem redu, temveč si mora prizadevati, da mejni spor reši najprej na podlagi močnejše pravice in le subsidiarno, če pogoji za odločanje na tej osnovi niso podani, mejo uredi na podlagi zadnje mirne posesti. Šele kadar se tudi zadnja mirna posest ne da ugotoviti, pride v poštev razdelitev sporne mejne površine po pravični oceni.
Skladno z drugim odstavkom 77. člena SPZ se močnejša pravica sicer domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku ozirom skladno z določili sedaj veljavnega ZEN šteje za urejeno mejo (20. člen ZEN), s čemer je vzpostavljena izpodbojna domneva, ki jo zainteresirani udeleženec lahko izpodbija in močnejšo pravico dokazuje tudi drugače. Ker takšna zakonska dikcija razporeja zgolj trditveno in dokazno breme, zgolj dejstvo, da takšna domneva v obravnavanem primeru ni vzpostavljena, sicer ne predstavlja ovire za ureditev meje na osnovi močnejše pravice, vendar pa je trditveno in dokazno breme v tem primeru na stranki, ki se nanjo sklicuje.
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155/2. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - temeljna jamstva poštenega postopka - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov - relativna bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena - storilec prekrška - voznik v cestnem prometu
Storilec prekrška je torej voznik v cestnem prometu in ni potrebno, da je ta istočasno tudi udeleženec v prometni nesreči, kot to smiselno izhaja iz pretežnega dela pritožbenih navedb pritožnika, s katerimi se ta poskuša razbremeniti odgovornosti za storitev navedenega prekrška. Zato je za vprašanje, ali je obdolženi storil prekršek naveden pod točko A izreka izpodbijane sodbe in ali je zanj odgovoren, nebistveno ali je obdolženec kot voznik bil udeležen v prometni nesreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0076367
EKČP člen 8. OZ člen 133.
prekomerne imisije - hrup - krajevno običajna meja imisij - odškodninska odgovornost države
Vsakič je treba najti pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti. Kajti sodobno življenje je obdano z nevšečnostmi.
Prometni hrup ob tožnikovi hiši ne presega krajevno običajnega. Vsekakor je moteč, kolikor ga je, vendar to sodi k temu, da tožnikova hiša stoji ob cesti. Da bi bila posebej prekomerno, nadobičajno obremenjena glede na tip, vrsto oziroma razred ceste, ni prepričljivo utemeljeno.
preslepitev - elementi kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - poslovna goljufija
Ker namen porabe sredstev, pridobljenih s storitvijo kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 234.a člena KZ, ni zakonski znak tega kaznivega dejanja, odsotnost razlogov o tej okoliščini ne predstavlja kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Element preslepitve je vedenje, da druga stran sklepa pogodbo v prepričanju da bo ta izpolnjena, medtem ko storilec ve, da ne bo. Drugi element je hotenje, storilec preslepi drugo stranko tako, da ta v zmoti, da gre za pravni resen posel, sklene pogodbo in izpolni svojo obveznost. Da bi obtoženca lahko spoznalo za krivega očitanega mu nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotoviti, da je obtoženec direktorja oškodovane banke spravil v zmoto, da bosta kredita vrnjena v določenem roku, zaradi česar je sklenil predmetni kratkoročni kreditni pogodbi z obtožencem in odredil izplačilo denarja in da ga je spravil v zmoto tudi, ko je z obtožencem sklenil še v izreku prvostopenjske sodbe navedena aneksa k predmetnima pogodbama, s katerimi so bili podaljšani roki za vračilo kreditov.
Ker je obtoženčev prihodek v letu 2002 znašal dobrih 47,000.000,00 SIT, njegov dobiček po odbitku vseh stroškov dobrih 3,500.000,00 SIT, banka pa mu je v letu 2003 odobrila 44,000.000,00 SIT kredita, je nemogoče, da bi lahko na osnovi bilanc predvidevala, da bo lahko ta kredit vrnil.
začasna odredba – začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – stiki
Ob nerazčiščenem položaju, kot izhaja iz izvedenih dokazov, po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za primer, ki bi narekoval omejitev pravice do stika mladoletnega otroka, kot se je izvrševal na podlagi omenjenega dogovora, že pred končno odločitvijo v zadevi, še posebej ne na predlagani način oziroma z izvrševanjem stikov pod nadzorom tretje osebe na Centru za socialno delo. Tudi ob izkazani verjetnosti obstoja v predlogu zatrjevanih dejanskih okoliščin, ki so za mld. otroka nedvomno ogrožujoče, bi bila mogoča takšna ureditev stikov nasprotnega udeleženca s hčerko, da bi se bilo moč navedenim okoliščinam izogniti (npr. ureditev stikov na bližnjem igrišču in brez nadzora tretje osebe).
bianco menica - poroštvena obveznost - lastna trasirana menica - ponarejen podpis na menični izjavi - prepoved vnovčenja menic - ponarejene menice - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo
Četudi je ena bianko menica že delno vnovčena, je mogoče izdati začasno odredbo, saj lahko dolžnik glede na menično izjavo iz pooblastila za izpolnitev menice izpolni in vnovči tudi drugo bianko menico.
napotitev na pravdo – nevložitev tožbe – ugotovitev obsega zapuščine
Ker tožbe dedič ni vložil, je sodišče ravnalo pravilno, ko je v ponovljenem postopku ugotovilo, da v zapuščino po pokojni sodi le premoženje, glede katerega je to nesporno. Za vse ostalo, kar dedič misli, da mu gre, pa bo moral vložiti ustrezno tožbo. O civilnopravnih razmerjih se namreč lahko odloča le, če prizadeti vloži ustrezno tožbo v pravdnem postopku ali predlog v nepravdnem postopku; po uradni dolžnosti se postopki vodijo le, če je to posebej predpisano z zakonom.
STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074735
ZPP člen 337, 337/1, 452, 452/4, 453. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
spor majhne vrednosti - časovne meje pravnomočnosti - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - objektivno nova dejstva - dopustne pritožbene novote - opozicijski ugovor
Sodišče prve stopnje (in višje sodišče) lahko učinke pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave upošteva zgolj v okviru časovnih meja pravnomočnosti, ki segajo v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje - oziroma v konkretnem primeru, ko zaradi posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti obravnave ni bilo, v čas, ko je potekel rok za vložitev zadnje pripravljalne vloge tožene stranke. To je bilo 3. 5. 2013, ko se postopek prisilne poravnave sploh še ni začel (začel se je 18. 10. 2013). Dejstva, ki so nastala po tem datumu (četudi gre sedaj že za pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo), so objektivno nova dejstva in jih zaradi časovnih meja pravnomočnosti v izpodbijani sodbi ni bilo mogoče upoštevati. Tožena stranka bo lahko ugovor, da je upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo svoje terjatve (delno) prenehala v okvirih iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave, uveljavljala z opozicijskim ugovorom v izvršilnem postopku.
Za dopustne pritožbene novote v smislu 1. odstavka 337. člena ZPP. Za te gre namreč samo v primeru, kadar so zatrjevana dejstva objektivno „stara“ (torej še v okviru časovnih meja pravnomočnosti), vendar so za stranko „nova“. Za to pa v konkretnem primeru ne gre, saj je učinek pravnomočno potrjene prisilne poravnave nastopil po trenutku, na katerega se nanaša učinek pravnomočnosti.
Le tri postavke (stroški, amortizacije vzdrževanja in zavarovanja) lahko predstavljajo osnovo za izračun prikrajšanja oziroma obogatitve. Ker sta oba uporabljala vozilo, nihče pa ne zatrjuje v kakšnem deležu, je obračun stroškov za vsakega do ½ ustrezen.
razmerja med starši in otroki - pravice in dolžnosti staršev ter otrok - dolžnost preživljanja - potrebe otrok - sposobnosti in zmožnosti staršev
Pri ugotavljanju stroškov preživljanja gre za oceno stroškov, ki bi jih pravdni stranki morali zagotoviti za preživljanje obeh otrok. Ali sta to tudi dejansko zmožni, je odvisno od njunih dejanskih in potencialnih dohodkov in premoženjskega stanja.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076347
ZPP člen 7, 8, 212.
pogodba o poslovnem sodelovanju – izvajanje medicinskih storitev – opravljanje strokovnega medicinskega nadzora – odgovornost za obračunavanje zdravstvenih storitev – trditveno breme – trditvena podlaga – vsebina in obseg trditvene podlage – prerekanje dejstev
Iz trditev tožeče stranke (ki jim toženec konkretno ni ugovarjal) smiselno izhaja, da je toženec na podlagi napačnih obračunov neupravičeno prejel denarni znesek, ki ga je zavodu morala vrniti tožeča stranka.
Tožeča stranka je s svojimi trditvami dovolj določno opredelila, katero dejanje je tisto protipravno ravnanje, za katero toženec odgovarja. Kako natančno je bila tožeča stranka dolžna ta del specificirati, pa je bilo odvisno od tega, kako ji je je toženec ugovarjal. Vsebina in obseg trditvene podlage tožeče stranke sta namreč odvisna tudi od trditev nasprotne stranke.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98/4, 98/5.
izredno pravno sredstvo - tožba na razveljavitev sodne poravnave - zavrženje tožbe - pooblastilo za zastopanje
Ker se odvetniku, če ne predloži pooblastila, ne dovoli začasno opravljati pravdnih dejanj za stranko, hkrati pa se ga tudi ne poziva na predložitev pooblastila (drugi do tretji odstavek 98. člena ZPP), je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki jo je šteti kot izredno pravno sredstvo, zavrglo.
OZ člen 336, 336/1, 364. ZIZ člen 29, 239, 272, 272/1.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dospelost terjatve – aktivnost upnika – pasivnost upnika – pripoznava dolga – narok v postopku za izdajo začasne odredbe – neobligatorni narok
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. V primeru, ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, pa je ta pasiven, zastaranje prične teči po poteku primernega roka, v katerem bi upnik lahko oziroma moral opraviti dejanje.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066179
URS člen 22, 34. EKČP člen 6, 6/1. ZIZ člen 9, 9/3, 15, 41, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave - predlog za izvršbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - pravni pouk - menični spor - oznaka verodostojne listine - oznaka zahtevka - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi in priloženega predloga za izvršbo ni prejel informacije o roku za vložitev ugovora na jasen in nedvoumen način, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno upoštevalo kot pravočasen.