rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - zamuda roka
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožba vložena prepozno, ker je tožnica šele s pripravljalno vlogo dne 13. 6. 2014 razširila (spremenila) tožbo na ugotovitev nezakonitosti in odpravo sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS. Tožba, ki jo je tožnica vložila dne 29. 11. 2013, v roku 30 dni od prejema dokončnega sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, je namreč pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, s katerim je komisija zahtevo tožnice za odpravo kršitev zavrnila. Tožba je kljub temu sposobna za vsebinsko obravnavo, saj je tožnica od delodajalca najprej zahtevala odpravo kršitve oziroma izpolnitve obveznosti po 2. odstavku 24. člena ZJU. Tožba je vložena v skladu z določbo 1. odstavka 42. člena ZDSS-1. Ta določa, da mora tožba obsegati navedbo odločbe, zoper katero je vložena, če je tožba vložena zoper odločbo delodajalca, s katero je odločil o pravici in obveznosti iz delovnega razmerja ter, da je tožbi potrebno priložiti odločbo v izvirniku ali overjenem prepisu. Tožnica je oboje storila. Tožbo je zato potrebno obravnavati po vsebini, saj je iz navedb v tožbi razvidno, da se vsebinsko nanaša na izpodbijanje sklepa, s katerim je bila zavrnjena zahteva javnega uslužbenca za varstvo pravic. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Dokazno breme, da v času nezgode ni bil pod vplivom alkohola, je na tožniku. V ta namen je tožnik predlagal in je sodišče zaslišalo priče, ki so bile z njim spornega dne v stiku. Priče so sicer povedale, da so bile v stiku s tožnikom, nekatere pred, druge po nezgodi, in da tožnik ni bil pod vplivom alkohola. Na podlagi izpovedi prič in drugih dokazov pa je sodišče prišlo do drugačnega zaključka. Ugotovilo je, da so bile priče v glavnem tožnikovi prijatelji in znanci in so imeli interes, da ugodijo tožniku. Nihče od zaslišanih ni bil s tožnikom ves čas od jutra do nezgode, tako ni mogel vedeti, kaj je ta v času, ko ni bil z njim zaužil. Kot najpomembnejše pa je dejstvo, da ljudje nismo usposobljeni za ocenjevanje psihofizičnih sposobnosti človeka. Alkoholiziranost se navzven pri različnih ljudeh kaže različno. Brez meritev, zlasti če gre za mejne primere, človekova ocena, ki osebo samo vidi, ni dokaz, na katerega bi sodišče lahko oprlo svojo odločitev. Edini primerni dokaz bi bil z aparaturami izmerjena prisotnost alkohola v izdihanem zraku ali v krvi. Prav tak način dokazovanja je tožnik preprečil s tem, ker nezgode ni prijavil.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083057
OZ člen 131, 154, 154/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trditveno in dokazno breme – škodni dogodek
Škodni dogodek mora dokazati tožeča stranka. Tožena stranka pa se mora razbremeniti odgovornosti, da za povzročeno škodo ni kriva.
Tožeča stranka ni dokazala škodnega dogodka, saj se poškodbe na njenem vozilu in vozilu tožene stranke ne ujemajo, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Kljub temu, da 154. člen OZ govori o "nesreči premikajočih se motornih vozil", vozilo pa je bilo parkirano, je pravna podlaga 154. člen OZ.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10, 496. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 1, 2, 3, 81, 81/1, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 339, 339/2.
zavrženje tožbe – procesne predpostavke – sposobnost biti stranka – prenehanje pravdne stranke – prenehanje pravne osebe – družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra po 17. 11. 2011
Če pravdna stranka preneha obstajati in nima pravnih naslednikov, pravde ni. Ni namreč temeljne procesne predpostavke, t. j. spora (tega brez nasprotujočih si strank ni). Rešitev take zagate v postopku daje ZPP v 1. in 5. odstavku 81. člena ZPP z določbami, da sodišče v takem primeru razveljavi s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; in če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo.
preslepitev - elementi kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - poslovna goljufija
Ker namen porabe sredstev, pridobljenih s storitvijo kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 234.a člena KZ, ni zakonski znak tega kaznivega dejanja, odsotnost razlogov o tej okoliščini ne predstavlja kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Element preslepitve je vedenje, da druga stran sklepa pogodbo v prepričanju da bo ta izpolnjena, medtem ko storilec ve, da ne bo. Drugi element je hotenje, storilec preslepi drugo stranko tako, da ta v zmoti, da gre za pravni resen posel, sklene pogodbo in izpolni svojo obveznost. Da bi obtoženca lahko spoznalo za krivega očitanega mu nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotoviti, da je obtoženec direktorja oškodovane banke spravil v zmoto, da bosta kredita vrnjena v določenem roku, zaradi česar je sklenil predmetni kratkoročni kreditni pogodbi z obtožencem in odredil izplačilo denarja in da ga je spravil v zmoto tudi, ko je z obtožencem sklenil še v izreku prvostopenjske sodbe navedena aneksa k predmetnima pogodbama, s katerimi so bili podaljšani roki za vračilo kreditov.
Ker je obtoženčev prihodek v letu 2002 znašal dobrih 47,000.000,00 SIT, njegov dobiček po odbitku vseh stroškov dobrih 3,500.000,00 SIT, banka pa mu je v letu 2003 odobrila 44,000.000,00 SIT kredita, je nemogoče, da bi lahko na osnovi bilanc predvidevala, da bo lahko ta kredit vrnil.
Predmetne imisije so namreč nedvomno presegale običajne količine prahu, ki so jih sicer dolžni trpeti ljudje, ki živijo ob prometnicah oziroma imisije, ki običajno nastajajo ob podobnih gradbenih delih.
bianco menica - poroštvena obveznost - lastna trasirana menica - ponarejen podpis na menični izjavi - prepoved vnovčenja menic - ponarejene menice - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo
Četudi je ena bianko menica že delno vnovčena, je mogoče izdati začasno odredbo, saj lahko dolžnik glede na menično izjavo iz pooblastila za izpolnitev menice izpolni in vnovči tudi drugo bianko menico.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066179
URS člen 22, 34. EKČP člen 6, 6/1. ZIZ člen 9, 9/3, 15, 41, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave - predlog za izvršbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - pravni pouk - menični spor - oznaka verodostojne listine - oznaka zahtevka - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi in priloženega predloga za izvršbo ni prejel informacije o roku za vložitev ugovora na jasen in nedvoumen način, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno upoštevalo kot pravočasen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0076367
EKČP člen 8. OZ člen 133.
prekomerne imisije - hrup - krajevno običajna meja imisij - odškodninska odgovornost države
Vsakič je treba najti pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti. Kajti sodobno življenje je obdano z nevšečnostmi.
Prometni hrup ob tožnikovi hiši ne presega krajevno običajnega. Vsekakor je moteč, kolikor ga je, vendar to sodi k temu, da tožnikova hiša stoji ob cesti. Da bi bila posebej prekomerno, nadobičajno obremenjena glede na tip, vrsto oziroma razred ceste, ni prepričljivo utemeljeno.
razmerja med starši in otroki – pravice in dolžnosti staršev ter otrok – dolžnost preživljanja – potrebe otrok – sposobnosti in zmožnosti staršev – aktivna legitimacija za uveljavljanje tožbenega zahtevka za preživnino – zakoniti zastopnik – polnoletni otrok
Po polnoletnosti mati ne zastopa več hčere kot zakonita zastopnica in preživnine zanjo ne more utemeljeno zahtevati. Aktivno legitimiran za uveljavljanje tožbenega zahtevka za preživnino po polnoletnosti je otrok.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004235
ZPrCP člen 12, 13, 101, 101/1, 101/1-3.
postopek o prekršku - zasledovanje - neustavitev na znak policista - izvedba policijskega postopka na dvorišču - odredba za vstop v zaprt prostor
Osnovni namen policistov res ni bil postopek o prekršku, temveč le kontrola udeleženca cestnega prometa. Ker pa obdolženec na znak policijske patrulje ni ustavil, je s tem že storil prekršek, zato je bilo s strani policijske patrulje opravičeno sledenje njegovemu vozilu vse do njegovega doma. Prav tako pa sta policista imela vsa pooblastila tam izvesti postopek, ki je bil zakonit, zanj pa ni bilo nobene potrebe po odredbi sodišča, saj je šlo za dvorišče, ki ni zaprt (ograjen) prostor, dostopen pa je tudi z javne ceste, od koder sta policista obdolženčevemu vozilu sledila. Ker dvorišče v konkretnem primeru ni bilo ograjeno, ne gre za prostor, ki bi ga bilo drugače uvrstiti pod pogojem „stanovanje“ in potrebe po pridobitvi odredbe sodišča.
dokaz – nov dokaz – dodatno zaslišanje stranke – pravočasno predlaganje dokazov – motenje posesti
Ker pri predlogu za dodatno zaslišanje stranke ne gre za nov dokaz, tak predlog ni vezan na rok, ki ga določa 286. člen ZPP. V kolikor je predlog za zaslišanje stranke pravočasno predlagan, lahko stranka predlog, da se stranka še dodatno zasliši, da ves čas postopka.
OZ člen 336, 336/1, 364. ZIZ člen 29, 239, 272, 272/1.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dospelost terjatve – aktivnost upnika – pasivnost upnika – pripoznava dolga – narok v postopku za izdajo začasne odredbe – neobligatorni narok
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. V primeru, ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, pa je ta pasiven, zastaranje prične teči po poteku primernega roka, v katerem bi upnik lahko oziroma moral opraviti dejanje.
določitev preživnine nepreskrbljenemu zakoncu – prizadevanje za ponovno zaposlitev – razdružitev postopkov – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zakonski spor
Spor o razvezi zakonske zveze je zakonski spor, spori v zvezi z vzgojo, varstvom in preživljanjem otrok ter v zvezi s stiki z otroki, pa so spori iz razmerij med starši in otroki. Ti spori se obravnavajo po posebnem postopku, urejenem v 27. poglavju ZPP, medtem ko spor o preživnini nepreskrbljenemu zakoncu po 81. a členu ZZZDR ne sodi v kategorijo zakonskih sporov. Zanj tudi ne veljajo posebne določbe, temveč določbe rednega pravdnega postopka, kar je odločilna razlikovalna okoliščina, ki utemeljuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o razdružitvi postopkov.
materialno procesno vodstvo - prekluzija - dopolnitev dokaznega postopka - delno plačilo terjatve
Instituta materialno procesnega vodstva in prekluzij pri navajanju dejstev in dokazov je treba uravnotežiti. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali bo dalo prednost načelu koncentracije in pospešitve postopka ali načelu zagotavljanja materialnopravno pravilne sodbe. Do prekluzije pride le, če je sodišče na ustrezen, dovolj konkreten način stranki pozvalo, da se izrečeta o odločilnih dejstvih in dokazih.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – premoženjskopravni zahtevek – kavzalno merilo – izvršitelj
Tožena stranka je izvršitelj. Službo izvršitelja opravljajo izvršitelji, imenovani po ZIZ, kot samostojno zasebno dejavnost (2. odstavek 280. člena ZIZ). Ne gre za osebe iz 2. odstavka 481. člena ZPP, za katere bi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ne gre za spor iz 482. člena ZPP ali 483. člena ZPP, pa tudi ne za kakšnega od drugih sporov iz 2. odstavka 32. člena ZPP, za katere so ne glede na vrednost spora pristojna okrožna sodišča. Zato se stvarna pristojnost določi le po vrednosti spornega predmeta. Ker ta ne presega 20.000,00 EUR, je podana stvarna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
SPZ člen 49, 70, 70/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 46, 46/1, 128.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - delitev solastnine - civilna delitev - cenitev nepremičnine
Na podlagi zemljiškoknjižnega stanja sta vknjižena kot solastnika (vsak do 1/2) obravnavane nepremičnine predlagatelj in MOM. Nasprotna udeleženka ni vpisana v zemljiško knjigo, prav tako pa v zemljiško knjigo ni vpisan njen pravni prednik.
Predmetna nepremičnina se zato ne more deliti med predlagateljem in nasprotno udeleženko.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076347
ZPP člen 7, 8, 212.
pogodba o poslovnem sodelovanju – izvajanje medicinskih storitev – opravljanje strokovnega medicinskega nadzora – odgovornost za obračunavanje zdravstvenih storitev – trditveno breme – trditvena podlaga – vsebina in obseg trditvene podlage – prerekanje dejstev
Iz trditev tožeče stranke (ki jim toženec konkretno ni ugovarjal) smiselno izhaja, da je toženec na podlagi napačnih obračunov neupravičeno prejel denarni znesek, ki ga je zavodu morala vrniti tožeča stranka.
Tožeča stranka je s svojimi trditvami dovolj določno opredelila, katero dejanje je tisto protipravno ravnanje, za katero toženec odgovarja. Kako natančno je bila tožeča stranka dolžna ta del specificirati, pa je bilo odvisno od tega, kako ji je je toženec ugovarjal. Vsebina in obseg trditvene podlage tožeče stranke sta namreč odvisna tudi od trditev nasprotne stranke.
razmerja med starši in otroki - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje kot pravni standard - ponoven vpis v isti letnik - opravičen vzrok ponovnega vpisa
V skladu z ustaljeno sodno prakso redno šolanje ne pomeni rednega vpisa. Taka formulacija bi bila prestroga in preozka. Sodna praksa je sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju iz 1. odstavka 123. člena ZZZDR ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom rednega dijaka. Bistvenega pomena je tudi vzrok ponovnega vpisa. Pri tem je treba presoditi, ali so za zastoj obstojali upravičeni razlogi. Pri razlagi pravnega standarda rednega šolanja je treba upoštevati tako objektivne kot tudi subjektivne okoliščine, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi storilo in glede na zatrjevane ter izkazane psihične in zdravstvene težave toženke zaključilo, da je podan opravičljiv razlog za zastoj pri izobraževanju. Čeprav je toženka sposobna opravljati razna dela, kot je sama zatrdila, to še ne pomeni, da je v takšni meri sposobna opravljati tudi umsko delo in kontinuirano slediti izobraževanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0083669
ZKZ člen 20, 21, 22, 23, 24. OZ člen 86, 90, 90/2.
prodaja kmetijskega zemljišča – objava ponudbe – predkupni upravičenci – odobritev pravnega posla s strani upravne enote – sklenitev pogodbe – ničnost pogodbe – konvalidacija
Promet s kmetijskimi zemljišči je dopusten le po postopku in na način, kot je določeno z ZKZ. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da te opustitve ni mogoče sanirati naknadno, temveč je treba postopek izvesti pred samo prodajo nepremičnine določeni osebi. V obravnavanem primeru sta tožeča stranka in pravna prednica tožencev soglašali s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe za predmetno nepremičnino (s statusom kmetijskega zemljišča) brez izvedbe zakonsko predvidenega postopka prodaje kmetijskega zemljišča pri upravni enoti. Sklenili sta kupoprodajno pogodbo in ne le predpogodbe. Upravni organ ne more odobriti tako sklenjene kupoprodajne pogodbe. Odobri se namreč lahko le pogodba, ki je bila sklenjena s pravočasno podano izjavo o sprejemu javno objavljene ponudbe. Zakonsko predvidenega postopka prodaje kmetijskega zemljišča pri upravni enoti ni mogoče pomakniti v popogodbeno fazo.