povrnitev škode - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - razpravno načelo - trditveno breme - nova dejstva - prekluzija - izvedensko mnenje
Substanciranje škode je odvisno od oškodovančevih tožbenih navedb, torej od njegove subjektivne ocene intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin, ki jih sodišče v dokaznem postopku preizkusi in objektivizira ob pomoči izvedenca medicinske stroke.
Sodišče je pri obravnavanju vezano na (pravočasne) trditve pravdnih strank.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083057
OZ člen 131, 154, 154/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trditveno in dokazno breme – škodni dogodek
Škodni dogodek mora dokazati tožeča stranka. Tožena stranka pa se mora razbremeniti odgovornosti, da za povzročeno škodo ni kriva.
Tožeča stranka ni dokazala škodnega dogodka, saj se poškodbe na njenem vozilu in vozilu tožene stranke ne ujemajo, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Kljub temu, da 154. člen OZ govori o "nesreči premikajočih se motornih vozil", vozilo pa je bilo parkirano, je pravna podlaga 154. člen OZ.
tožba za varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika zoper solastnika – solastnina
Sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da solastnik zoper solastnika nima pravice do pravnega varstva po 100. členu SPZ, če med njima ni sporazuma niti ni bila izdana pravnomočna odločba o načinu uporabe solastne stvari. Lastninskopravno varstvo bi mu bilo mogoče odreči le takrat, ko bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
preslepitev - elementi kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - poslovna goljufija
Ker namen porabe sredstev, pridobljenih s storitvijo kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 234.a člena KZ, ni zakonski znak tega kaznivega dejanja, odsotnost razlogov o tej okoliščini ne predstavlja kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Element preslepitve je vedenje, da druga stran sklepa pogodbo v prepričanju da bo ta izpolnjena, medtem ko storilec ve, da ne bo. Drugi element je hotenje, storilec preslepi drugo stranko tako, da ta v zmoti, da gre za pravni resen posel, sklene pogodbo in izpolni svojo obveznost. Da bi obtoženca lahko spoznalo za krivega očitanega mu nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotoviti, da je obtoženec direktorja oškodovane banke spravil v zmoto, da bosta kredita vrnjena v določenem roku, zaradi česar je sklenil predmetni kratkoročni kreditni pogodbi z obtožencem in odredil izplačilo denarja in da ga je spravil v zmoto tudi, ko je z obtožencem sklenil še v izreku prvostopenjske sodbe navedena aneksa k predmetnima pogodbama, s katerimi so bili podaljšani roki za vračilo kreditov.
Ker je obtoženčev prihodek v letu 2002 znašal dobrih 47,000.000,00 SIT, njegov dobiček po odbitku vseh stroškov dobrih 3,500.000,00 SIT, banka pa mu je v letu 2003 odobrila 44,000.000,00 SIT kredita, je nemogoče, da bi lahko na osnovi bilanc predvidevala, da bo lahko ta kredit vrnil.
dokaz – nov dokaz – dodatno zaslišanje stranke – pravočasno predlaganje dokazov – motenje posesti
Ker pri predlogu za dodatno zaslišanje stranke ne gre za nov dokaz, tak predlog ni vezan na rok, ki ga določa 286. člen ZPP. V kolikor je predlog za zaslišanje stranke pravočasno predlagan, lahko stranka predlog, da se stranka še dodatno zasliši, da ves čas postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083009
ZPP člen 286, 286/6, 362, 362/2. ZKP člen 148. ZS člen 113a, 113a/6. ZOZP člen 1a, 1a-1, 15. OZ člen 82. ZVCP-1 člen 19. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3-1.
prostovoljno zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - škoda, ki izvira iz prometne nesreče - škoda kot posledica obratovanja traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - pojem uporabe vozila - povrnitev škode voznika - razlaga direktive - Direktiva 72/166/EGS - sodna praksa SEU
Konkretno pogodbeno zavarovanje ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. To pomeni, da je potrebno presoditi to, ali se je zgodila prometna nesreča, in ne, ali je do škodnega dogodka prišlo v zvezi z uporabo vozila, ki je (upoštevajoč sodbo SEU) skladna z njegovo običajno funkcijo. Razlaga 3. člena Direktive 72/166/EGS oziroma pojma „uporaba vozila“ je zato v konkretni zadevi nerelevantna.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066178
ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pobot - litispendenca
V primeru pobotnega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in hkrati vloženega predloga za izvršbo za isti znesek oziroma terjatev ni podana litispendenca.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004235
ZPrCP člen 12, 13, 101, 101/1, 101/1-3.
postopek o prekršku - zasledovanje - neustavitev na znak policista - izvedba policijskega postopka na dvorišču - odredba za vstop v zaprt prostor
Osnovni namen policistov res ni bil postopek o prekršku, temveč le kontrola udeleženca cestnega prometa. Ker pa obdolženec na znak policijske patrulje ni ustavil, je s tem že storil prekršek, zato je bilo s strani policijske patrulje opravičeno sledenje njegovemu vozilu vse do njegovega doma. Prav tako pa sta policista imela vsa pooblastila tam izvesti postopek, ki je bil zakonit, zanj pa ni bilo nobene potrebe po odredbi sodišča, saj je šlo za dvorišče, ki ni zaprt (ograjen) prostor, dostopen pa je tudi z javne ceste, od koder sta policista obdolženčevemu vozilu sledila. Ker dvorišče v konkretnem primeru ni bilo ograjeno, ne gre za prostor, ki bi ga bilo drugače uvrstiti pod pogojem „stanovanje“ in potrebe po pridobitvi odredbe sodišča.
bianco menica - poroštvena obveznost - lastna trasirana menica - ponarejen podpis na menični izjavi - prepoved vnovčenja menic - ponarejene menice - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo
Četudi je ena bianko menica že delno vnovčena, je mogoče izdati začasno odredbo, saj lahko dolžnik glede na menično izjavo iz pooblastila za izpolnitev menice izpolni in vnovči tudi drugo bianko menico.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076354
OZ člen 49, 49/1, 49/2, 837, 842.
vlaganje denarnih sredstev v naložbene sklade – posredniška pogodba – obličnost posredniške pogodbe – protipravnost – seznanitev z listino
Tožnici s toženko nista bili v nikakršnem poslovnem odnosu in nista imeli podlage, da bi jo sprejemali kot posrednico. Ob sklepanju poslov zato nista mogli pričakovati, da bo toženka zanju preverila varnost naložbe in ne moreta naknadno, ko jima je posel prinesel izgubo, odgovornost za preveč tvegano vlaganje prevaliti na toženo stranko.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98/4, 98/5.
izredno pravno sredstvo - tožba na razveljavitev sodne poravnave - zavrženje tožbe - pooblastilo za zastopanje
Ker se odvetniku, če ne predloži pooblastila, ne dovoli začasno opravljati pravdnih dejanj za stranko, hkrati pa se ga tudi ne poziva na predložitev pooblastila (drugi do tretji odstavek 98. člena ZPP), je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki jo je šteti kot izredno pravno sredstvo, zavrglo.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076347
ZPP člen 7, 8, 212.
pogodba o poslovnem sodelovanju – izvajanje medicinskih storitev – opravljanje strokovnega medicinskega nadzora – odgovornost za obračunavanje zdravstvenih storitev – trditveno breme – trditvena podlaga – vsebina in obseg trditvene podlage – prerekanje dejstev
Iz trditev tožeče stranke (ki jim toženec konkretno ni ugovarjal) smiselno izhaja, da je toženec na podlagi napačnih obračunov neupravičeno prejel denarni znesek, ki ga je zavodu morala vrniti tožeča stranka.
Tožeča stranka je s svojimi trditvami dovolj določno opredelila, katero dejanje je tisto protipravno ravnanje, za katero toženec odgovarja. Kako natančno je bila tožeča stranka dolžna ta del specificirati, pa je bilo odvisno od tega, kako ji je je toženec ugovarjal. Vsebina in obseg trditvene podlage tožeče stranke sta namreč odvisna tudi od trditev nasprotne stranke.
preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu - odreditev strokovnega pregleda - odklon strokovnega pregleda - konkludentno ravnanje - zapustitev kraja - seznanitev z rezultatom alkotesta
Obdolženec je sicer po nekajkratnih neuspešnih poskusih v enem naslednjih poskusov pravilno opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom Dräger in da je indikator ob tem pokazal rezultat 0,51 mg/l.
Vendar mu strokovni pregled ni mogel biti odrejen, ker je obdolženec kraj dogodka predčasno zapustil.
Ker je bil vpis določenih podatkov opravljen po obdolženčevi zapustitvi kraja, obdolžencu sploh ni bila ponujena možnost izraziti svoje (ne)strinjanje z rezultatom, ki ga je pokazal alkotest, posledično pa mu tudi zaradi takšnega poslovanja ni mogel biti odrejen še strokovni pregled.
odškodninski zahtevek – zastaranje – subjektivni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Tožniku so bile vse okoliščine, potrebne za postavitev odškodninskega zahtevka, znane ob rušitvi spornega objekta. Tožbeni zahtevek je zastaran, ker je tožba vložena po izteku triletnega (subjektivnega) zastaralnega roka.
Le tri postavke (stroški, amortizacije vzdrževanja in zavarovanja) lahko predstavljajo osnovo za izračun prikrajšanja oziroma obogatitve. Ker sta oba uporabljala vozilo, nihče pa ne zatrjuje v kakšnem deležu, je obračun stroškov za vsakega do ½ ustrezen.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076309
ZPP člen 411.
pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – kontradiktornost postopka
Po vloženem ugovoru je bila dolžnost sodišča prve stopnje, da izpelje kontradiktorni postopek. Na ta način sodišče zagotovi podlago za enakopravno izvedbo dokaznega postopka, na podlagi katerega odloči o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe, kjer zadošča že verjetnost utemeljenosti zahtevka in za odločitev ni potrebno prepričanje o utemeljenosti zahtevka.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066179
URS člen 22, 34. EKČP člen 6, 6/1. ZIZ člen 9, 9/3, 15, 41, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave - predlog za izvršbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - pravni pouk - menični spor - oznaka verodostojne listine - oznaka zahtevka - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi in priloženega predloga za izvršbo ni prejel informacije o roku za vložitev ugovora na jasen in nedvoumen način, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno upoštevalo kot pravočasen.
razmerja med starši in otroki – pravice in dolžnosti staršev ter otrok – dolžnost preživljanja – potrebe otrok – sposobnosti in zmožnosti staršev – aktivna legitimacija za uveljavljanje tožbenega zahtevka za preživnino – zakoniti zastopnik – polnoletni otrok
Po polnoletnosti mati ne zastopa več hčere kot zakonita zastopnica in preživnine zanjo ne more utemeljeno zahtevati. Aktivno legitimiran za uveljavljanje tožbenega zahtevka za preživnino po polnoletnosti je otrok.
umik pritožbe – obseg zapuščinskega premoženja – dedni dogovor – soglasje k dednemu dogovoru – napotitev na pravdo
Ker k predlaganemu dednemu dogovoru dedič S. K. ni dal svojega soglasja, do njegove sklenitve res ni prišlo, vendar pa to ne pomeni, da je spor o obsegu zapuščinskega premoženja med dediči s tem prenehal. Glede na 212. člen ZD bi moralo sodišče zato postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo.