CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM0022512
OZ člen 5, 6, 6/2, 15, 16, 18, 41, 46, 46/2, 82, 83. SPZ člen 68. ZEN člen 6, 13, 20. ZPP člen 3, 3/3, 8, 212, 215, 286, 306, 306/2, 306/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 385, 385/4, 392, 392/1, 392/2, 392/2-1, 392/2-2, 392/2-3.
tožba na razveljavitev sodne poravnave - dogovor o delitvi skupnega premoženja zakoncev - parcelacija nepremičnin - pravna narava sodne poravnave - učinki pravnomočnosti - materialnopravni in formalnopravni razlogi za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave - neizvršljivost sodne poravnave - ničnost sodne poravnave - bistvena in opravičljiva zmota pri sklepanju sodne poravnave - postopanje s potrebno skrbnostjo - stroški nujnih geodetskih storitev - sodelovanje osebe, ki ni stranka postopka - pooblastilo za sklenitev sodne poravnave - tolmačenje sodne poravnave - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka se v predmetnem postopku na nejasnost, dvoumnost ter neizvršljivost sporne sodne poravnave ne more uspešno sklicevati. Tako zatrjevane okoliščine zakonskega razloga za razveljavitev sodne poravnave ne predstavljajo.
Pritožnica očitno prezre, da je poravnava dispozitiven način ureditve razmerja med strankami, katerega izid ni nujno skladen z zakonskimi pravicami in obveznostmi strank iz tega razmerja. So pa sporna določila predmet interpretacije (82. člen OZ).
Razpravljajoče sodišče je v fazi sklepanja sodne poravnave res po uradni dolžnosti dolžno paziti na nedovoljena razpolaganja pravdnih strank (četrti odstavek 306. člena ZPP). Če sodišče takšne razloge prezre in dopusti sklenitev sodne poravnave kljub temu, da zajema razpolaganja v nasprotju s prisilnimi predpisi ter moralnimi pravili (tretji odstavek 3. člena ZPP), pravdne stranke oziroma stranke sodne poravnave teh razlogov s tožbo na razveljavitev sodne poravnave ne morejo uveljaviti.
Napake volje pri sklepanju sodne poravnave se presojajo po pravilih OZ. Za razveljavitev pogodbe mora biti zmota bistvena in opravičljiva, da bi bila upoštevna (46. člen OZ). Enako velja tudi za razveljavitev sodne poravnave. Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je vprašanje, ali je bila tožeča stranka v postopku II P 868/2011 ustrezno pravno zastopana (drugi odstavek 6. člena OZ), potrebno reševati zgolj v razmerju med tožečo stranko ter njenim pooblaščencem in na odločitev v predmetni zadevi ne more imeti vpliva.
dedovanje naknadno najdenega premoženja - premoženje agrarne skupnosti - rok za izplačilo nujnega deleža - uporaba določb pravdnega postopka - upoštevanje okoliščin primera
Rok za izplačilo nujnega deleža po 8. členu ZPVAS.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – namen postopka osebnega stečaja – zavrženje predloga
Primarnega namena ni mogoče doseči, ker pa dolžnik predloga za odpust obveznosti ni vložil, sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti drugega kot to, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka.
Predlog za odpust obveznosti lahko dolžnik sicer vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, vendar zgolj zaradi hipotetične možnosti, da bo tak predlog tudi dejansko vložen, postopka osebnega stečaja ni mogoče začeti, če ne obstajajo možnosti, da bi bil dosežen vsaj primarni namena tega postopka.
Odločitev o zavrženju predloga za izvršbo, vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa, je dolžnici v korist, ne glede na to, ali se dolžnica morebiti ne strinja s prvostopnimi razlogi za sprejem izpodbijane odločitve. Zato dolžnica ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper prvostopni sklep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022513
OZ člen 184. ZD člen 132, 138. ZPP člen 80, 158, 158/1, 343, 343/1, 343/4.
prehod terjatve za nepremoženjsko škodo na dediče - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - plačilo pravdnih stroškov - vprašanje procesnopravnega nasledstva - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima - pomanjkanje procesnih predpostavk
Univerzalno pravno nasledstvo le v obziru prenosljivih pravic privede ex lege do procesnopravne sukcesije. Oziroma povedano drugače, kjer ni možno dedovanje, tudi procesno nasledstvo ni mogoče.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0006256
SPZ člen 28, 43. ZOR člen 371. ZPP člen 154.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera - potek priposestvovalne dobe - vpliv razlogov za tožbo na odločitev o stroških postopka - izstavitev zemljiškoknjižne listine – dospelost terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaralni rok
Zastaralni rok za izstavitev zemljiškoknjižne listine v danem primeru ni začel teči, preden ni nepremičnina bila vpisana v zemljiški knjigi.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO
VSK0006798
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 188, 286. ZENDMPE člen 43. ZZK-1 člen 243. ZKZ člen 20.
pravni interes – ničnost - sprememba tožbe - predkupna pravica - lastninska pravica - vpis v zemljiško knjigo - pogodba - dodatek k pogodbi - ponudba - tožbeni zahtevek
Tožnik je pravni interes, izvirajoč iz ponudbe za prodajo parcele 450/3, ki jo je toženka podala 21.6.2002, izčrpal s prej navedeno tožbo in na njeni podlagi ne more več graditi svojega pravnega interesa.
Tožnik ni izkazal, da je bila njegova obligacijska pravica zaradi obravnavane vknjižbe kršena, zato obravnavani tožbeni zahtevek (izbrisna tožba - 243. člen Zakona o zemljiški knjigi) ni utemeljen.
Pogoj za vstop stranskega intervenienta v pravdo je, da zatrdi, verjetno izkaže in z dejstvi utemelji tako imenovani intervencijski interes.
Dejstvo, da tožena stranka ne pozna bančnih pravil in postopkov ter nima listin, ki jih ima tožeča stranka, ne utemeljuje pravnega interesa stranskega intervenienta za sodelovanje v postopku. Toženka ima morda dejanski interes za njegovo sodelovanje/pomoč v postopku.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 163, 163/3, 163/4. OZ člen 619.
podjemna pogodba – predmet podjemne pogodbe – pravdni stroški – čas odločanja o pravdnih stroških – naknadno priglašeni stroški – odločanje o stroških s sklepom
Če je pogodbeni predmet izdelava in vgradnja opreme v obstoječo zgradbo, takšne pogodbe ni mogoče pravno kvalificirati kot gradbeno pogodbo, temveč kot podjemno.
Stroškovna odločitev je posledica ugotovljenega uspeha tožeče stranke v postopku na prvi stopnji, torej v postopku, v katerem so stroški nastali. Zato je sodišče prve stopnje pravilno o njih odločilo v tistem postopku, v katerem so stroški nastali, četudi s posebnim sklepom po izdaji odločbe o glavni stvari (ker so bili kasneje priglašeni).
Če je pri kaznivem dejanju udeleženih dvoje ali več obdolžencev, je praviloma podana kolizija njihovih interesov obramb, saj je lahko nekaj, kar je v korist enega obdolženca, v škodo drugega. Gre tako za neovrženo zakonsko domnevno, da je kolizija interesov obrambe pri soobdolžencih v isti kazenski zadevi vselej podana, zato ni dopustno dokazovati, da v konkretnem primeru ni takšne kolizije.
sprememba lastništva na predmetu izvršbe med izvršilnim postopkom - položaj novega zemljiškoknjižnega lastnika
Ko pride tekom izvršilnega postopka do spremembe lastništva na predmetu izvršbe, vstopi novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika. Sodišče v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Glede na določbe ZIZ, ki jasno določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, je treba položaj novega lastnika kot dolžnika določiti z izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe (četrti odstavek 24. člena ZIZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076376
ZPP člen 443. OZ člen 427, 429, 434.
prevzem dolga – privolitev – pogodba o prevzemu dolga – pogodba o prevzemu izpolnitve
Za prevzem dolga (s katerim stopi prevzemnik dolga na mesto prejšnjega dolžnika, ki je s tem prost svoje obveznosti - glej 429. člen OZ) je bistvena predpostavka ta, da upnik vanj privoli. Če (oziroma dokler) ne privoli, ima pogodba o prevzemu dolga učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve (5. odstavek 427. člena OZ).
Toženčevo pritožbeno sklicevanje, češ da je kot prava nevešča stranka menil, da je izjava o prevzemu dolga zadosten dokaz za prevzem dolga, je brezpredmetno. Ta okoliščina ne more imeti nobenega vpliva na dejstvo, da do prevzema dolga (ker privolitev tožnice vanj ni izkazana) ni prišlo.
kazenska ovadba kot dokaz - nezakonit dokaz - načelo neposrednosti
Oškodovančeva kazenska ovadba se lahko uporabi kot dokaz izključno za to, da se preveri verodostojnost njegove izpovedbe v preiskavi, ki jo glede odločilnih dejstev spremeni v nadaljnjem postopku. V takih primerih obsodilna sodba ne temelji na kazenski ovadbi, temveč na izpovedbi, dani v preiskavi. Omejitev uporabe tovrstnih izjav izhaja predvsem iz pomena načela neposrednosti.
plačilo razlike plače - uvrstitev v plačni razred - napredovanja - javni uslužbenec - določitev plačnega razreda javnega uslužbenca
Tožnik je po imenovanju v uradniški naziv višji policijski svetnik na delovnem mestu direktor uprave napredoval še za šest plačnih razredov v 50. plačni razred. Ta plačni razred je obdržal tudi na novem delovnem mestu v generalni policijski upravi. Iz listin v spisu ne izhaja, da bi tožnik v času, ko je opravljal delo na delovnem mestu direktor uprave v uradniškem nazivu višji policijski svetnik, izpolnil pogoje še za kakšno napredovanje, zato je bila uvrstitev v 50. plačni razred z aneksom skladna z določbo 1. odstavka 20. člena ZSPJS (po katerem javni uslužbenec v primeru, če je premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi).
ZDR v 135. členu določa, da je delodajalec dolžan izdati delavcu ob vsakem izplačilu plače in do 31. 1. novega koledarskega leta pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje oziroma za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov. Na podlagi 16. člena ZEPDSV je bila tožena stranka dolžna voditi tudi evidenco o plačah, v okviru te pa tudi podatke o delavčevem delovnem času in njegovi izrabi. Tožena stranka te obveze ni spoštovala. Dokazno breme, da so bile plače tožeči stranki plačane, je na strani tožene stranke. Tožena stranka pa svojih trditev, da so bile plače tožeči stranki izplačane v gotovini in preko blagajniških prejemkov, ni dokazala. Zato je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo, da je dolžna tožeči stranki obračunati plače za sporno obdobje in ji izplačati neto znesek, po odvodu davkov in prispevkov.
individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved - vodilni delavec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina
ZDR-1 posebnih načinov odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu ne določa, zato tožniku, kot vodilnemu delavcu, pogodba o zaposlitvi lahko preneha le iz razlogov in na način, določen v ZDR-1. Tožena stranka izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podala postopkovno pravilno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ne ustreza zahtevam o obliki in vsebini odpovedi, določeni v 87. členu ZDR-1, saj ne vsebuje pouka o pravnem varstvu in o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco v iskalcev zaposlitve, niti ne vsebuje obrazložitve dejanskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako tožena stranka pri izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot izredno odpoved po ZDR-1, glede na to, da iz odpovedi izhaja, da je tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi brez odpovednega razloga, ni spoštovalo določb ZDR-1, ki se nanašajo na postopek pred izredno odpovedjo (tožnika ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami). Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZFPPIPP 61, 61/4, 61/4-3, 62, 62/1, 62/1-2. ZPP člen 157.
tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve – pripoznava zahtevka v odgovoru na tožbo – pravdni stroški
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na pomoto stečajnega upravitelja. Če je v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev znesek glavnice prijavljene terjatve nepravilen, ima upnik možnost vložiti ugovor (2. točka 1. odstavka 62. člena v zvezi s 3. točko 4. odstavka 61. člena ZFPPIPP). Tožena stranka pa takega ugovora ni vložila. Zmotno je zato stališče, da je tožena stranka prijavila terjatev v pravilnem znesku in da ni dala povoda za tožbo.