Načelo varstva dolžnika, ki izhaja iz načela socialne države, je eno izmed korektivnih načel izvršilnega prava in se odraža v varovanju položaja dolžnika v izvršilnem postopku.
To je na zakonski nivo preneseno tudi v obliki zakonske zahteve, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi (le) v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo (3. člen ZIZ). Gre za izhodišče, ki ga mora upoštevati izvršilno sodišče tudi v fazi prodaje predmetov izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076376
ZPP člen 443. OZ člen 427, 429, 434.
prevzem dolga – privolitev – pogodba o prevzemu dolga – pogodba o prevzemu izpolnitve
Za prevzem dolga (s katerim stopi prevzemnik dolga na mesto prejšnjega dolžnika, ki je s tem prost svoje obveznosti - glej 429. člen OZ) je bistvena predpostavka ta, da upnik vanj privoli. Če (oziroma dokler) ne privoli, ima pogodba o prevzemu dolga učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve (5. odstavek 427. člena OZ).
Toženčevo pritožbeno sklicevanje, češ da je kot prava nevešča stranka menil, da je izjava o prevzemu dolga zadosten dokaz za prevzem dolga, je brezpredmetno. Ta okoliščina ne more imeti nobenega vpliva na dejstvo, da do prevzema dolga (ker privolitev tožnice vanj ni izkazana) ni prišlo.
ZFPPIPP člen 14, 232, 234, 235, 239, 239/5. OZ člen 311, 314, 314/1, 314/2, 335, 335/1, 335/2, 335/3, 336, 336/1.
insolventnost – aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – odločanje o začetku stečajnega postopka – verjetnost obstoja upnikove terjatve – pobot – pobot z zastarano terjatvijo – zastaranje
Upnik je pridobil pravico zahtevati izpolnitev dolžnika za plačilo pravdnih stroškov z dnem izvršljivosti sodbe, kar pomeni, da bi šele tega dne ta terjatev lahko stopila nasproti zatrjevani dolžnikovi terjatvi.
zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem
Rezultat pritožbenega postopka za pritožnika ne more biti boljši od odločitve, kot jo je sprejelo že sodišče prve stopnje, ki je zavrnilo zahtevek tožnice proti tožencu. Tožnik zato nima pravnega interesa za pritožbo.
Ker je sodišče v celoti vezano na podan predlog upnika in je dolžno izvršilni postopek ustaviti (zgolj) v obsegu, kot ga predlaga upnik, se pravni položaj dolžnika ne bi v ničemer izboljšal, tudi če bi se pokazalo, da je dolžnikova pritožba utemeljena.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – namen postopka osebnega stečaja – zavrženje predloga
Primarnega namena ni mogoče doseči, ker pa dolžnik predloga za odpust obveznosti ni vložil, sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti drugega kot to, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka.
Predlog za odpust obveznosti lahko dolžnik sicer vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, vendar zgolj zaradi hipotetične možnosti, da bo tak predlog tudi dejansko vložen, postopka osebnega stečaja ni mogoče začeti, če ne obstajajo možnosti, da bi bil dosežen vsaj primarni namena tega postopka.
Odločitev o zavrženju predloga za izvršbo, vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa, je dolžnici v korist, ne glede na to, ali se dolžnica morebiti ne strinja s prvostopnimi razlogi za sprejem izpodbijane odločitve. Zato dolžnica ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper prvostopni sklep.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 163, 163/3, 163/4. OZ člen 619.
podjemna pogodba – predmet podjemne pogodbe – pravdni stroški – čas odločanja o pravdnih stroških – naknadno priglašeni stroški – odločanje o stroških s sklepom
Če je pogodbeni predmet izdelava in vgradnja opreme v obstoječo zgradbo, takšne pogodbe ni mogoče pravno kvalificirati kot gradbeno pogodbo, temveč kot podjemno.
Stroškovna odločitev je posledica ugotovljenega uspeha tožeče stranke v postopku na prvi stopnji, torej v postopku, v katerem so stroški nastali. Zato je sodišče prve stopnje pravilno o njih odločilo v tistem postopku, v katerem so stroški nastali, četudi s posebnim sklepom po izdaji odločbe o glavni stvari (ker so bili kasneje priglašeni).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022513
OZ člen 184. ZD člen 132, 138. ZPP člen 80, 158, 158/1, 343, 343/1, 343/4.
prehod terjatve za nepremoženjsko škodo na dediče - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - plačilo pravdnih stroškov - vprašanje procesnopravnega nasledstva - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima - pomanjkanje procesnih predpostavk
Univerzalno pravno nasledstvo le v obziru prenosljivih pravic privede ex lege do procesnopravne sukcesije. Oziroma povedano drugače, kjer ni možno dedovanje, tudi procesno nasledstvo ni mogoče.
kazenska ovadba kot dokaz - nezakonit dokaz - načelo neposrednosti
Oškodovančeva kazenska ovadba se lahko uporabi kot dokaz izključno za to, da se preveri verodostojnost njegove izpovedbe v preiskavi, ki jo glede odločilnih dejstev spremeni v nadaljnjem postopku. V takih primerih obsodilna sodba ne temelji na kazenski ovadbi, temveč na izpovedbi, dani v preiskavi. Omejitev uporabe tovrstnih izjav izhaja predvsem iz pomena načela neposrednosti.
ugovor zastaranja – spor majhne vrednosti – pavšalno sklicevanje na zastaralne roke – trditvena podlaga
Pritožbeno sklicevanje na zastaralne roke je ne samo pavšalno, ampak v prvi vrsti tudi sicer novo. Toženec se namreč v postopku na prvi stopnji ni skliceval na zastaranje niti ni podal nobenih dejanskih trditev, ki bi omogočale postavitev oziroma odločanje o ugovoru zastaranja.
Če je pri kaznivem dejanju udeleženih dvoje ali več obdolžencev, je praviloma podana kolizija njihovih interesov obramb, saj je lahko nekaj, kar je v korist enega obdolženca, v škodo drugega. Gre tako za neovrženo zakonsko domnevno, da je kolizija interesov obrambe pri soobdolžencih v isti kazenski zadevi vselej podana, zato ni dopustno dokazovati, da v konkretnem primeru ni takšne kolizije.
začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožba toženi stranki še ni bila vročena, „saj njenega zakonitega zastopnika ni bilo mogoče najti“. Pritožnik zato pravilno opozarja, da materialnopravni pogoj za postavitev začasnega zastopnika še ni izpolnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0073521
ZOdvT člen 4, 4/1, 4/4. OZ člen 140.
povrnitev škode – pravno priznana škoda – neupravičeno pravdanje – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – nagrada odvetnika – plačilo višjih nagrad – dogovor o višjem plačilu – privolitev v škodo – volenti non fit iniuria
Iz trditev tožeče stranke, da je tožena stranka ravnala protipravno, ker ni izpolnila svoje obveznosti in izplačala odškodnine A. K., temveč je namesto tega (neutemeljeno) nasprotovala takšnemu zahtevku, izhaja, da naj bi škoda nastala zaradi toženkinega neupravičenega pravdanja. Skladno s sodno prakso odškodninske odgovornosti iz tega razloga ni mogoče preprosto izključiti. Vendar pa je slednja lahko podana le, kadar škoda izvira iz neutemeljenega (objestnega) pravdanja ali iz zlorabe postopka.
Iz sklenjenega dogovora o višini odvetniške nagrade v obravnavanem primeru izhaja, da je tožeča stranka z višjo nagrado, kljub (izrecnemu) opozorilu, soglašala. Ob podpisu dogovora je torej vedela, da bo presežek stroškov krila sama. Na to je prostovoljno pristala, kar pomeni, da se je z nastankom „škode“ oziroma zmanjšanja svojega premoženja, strinjala.
ZFPPIPP člen 269, 271, 272, 272/3, 272/3–2. ZPP člen 212.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domneve o obstoju pogojev – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – izvedba dokaza
Domneva, da je oseba vedela, da je dolžnik insolventen, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, je sicer izpodbojna, vendar pa mora dejstvo, da tega kljub vsemu ni vedela, niti ni mogla vedeti, dokazati oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na toženi stranki.
ZFPPIPP 61, 61/4, 61/4-3, 62, 62/1, 62/1-2. ZPP člen 157.
tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve – pripoznava zahtevka v odgovoru na tožbo – pravdni stroški
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na pomoto stečajnega upravitelja. Če je v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev znesek glavnice prijavljene terjatve nepravilen, ima upnik možnost vložiti ugovor (2. točka 1. odstavka 62. člena v zvezi s 3. točko 4. odstavka 61. člena ZFPPIPP). Tožena stranka pa takega ugovora ni vložila. Zmotno je zato stališče, da je tožena stranka prijavila terjatev v pravilnem znesku in da ni dala povoda za tožbo.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - izobrazba
Tožnik, ki je za toženo stranko delal kot tekstopisec oziroma kreativni direktor kot samostojni podjetnik na podlagi delovršnih pogodb in nato na podlagi avtorskih pogodb, je opravljal enaka dela kot redno zaposleni delavci. Delo je opravljal osebno in nepretrgano ter bil vključen v organiziran delovni proces pri toženi stranki, ki je zagotavljala sredstva za delo, prostore, računalnik in prevoze. Tožena stranka ima v aktu o sistemizaciji sistemizirano tako delovno mesto tekstopisca kot delovno mesto kreativnega direktorja, dela in naloge, ki sta jih stranki določili v obeh delovršnih pogodbah pa so identične nalogam po opisih obeh sistemiziranih delovnih mest. Sodišče prve stopnje je glede na podane ugotovitve pravilno zaključilo, da so bili konkretnem primeru podani vsi štirje elementi delovnega razmerja, kot so določeni v prvem odstavku 4. člena ZDR, ki delovno razmerje opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja za obdobje, ko je tožnik na podlagi delovršnih in avtorskih pogodb opravljal delo tekstopisca in kreativnega direktorja pri toženi stranki, utemeljen.
Res je sicer, da je v aktu o sistemizaciji tožene stranke tako za delovno mesto tekstopisca kot za delovno mesto kreativnega direktorja predvidena VII. stopnja strokovne izobrazbe, ki je tožnik nima, saj ima le V. stopnjo. Vendar v tožnikovem primeru to ne more biti ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja, ker so dokazani vsi elementi delovnega razmerja in ker je tožena stranka potem, ko je s tožnikom že sodelovala, vedela, kakšno izobrazbo ima tožnik, pa je kljub temu z njim sklenila podjemno pogodbo za opravljanje del kreativnega direktorja za povsem enaka dela z enakimi pooblastili in odgovornostmi, kot so določene za sistemizirano delovno mesto kreativnega direktorja.