ZGD-1 člen 623, 623/6. ZPP člen 190, 190/1, 190/2.
delitev družb – univerzalno pravno nasledstvo v zvezi s prenesenim premoženjem – subjektivna sprememba tožbe – vstop naslednika v pravdo
Četudi je del premoženja prenosne družbe prešlo na prevzemni družbi in sta prevzemni družbi univerzalna pravna naslednika glede premoženja, ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu v procesnem smislu, saj prenosna družba ni prenehala obstajati kot pravna oseba. Za procesno pravno nasledstvo je torej odločilno prenehanje pravne osebe in prevzem procesnopravnega položaja, ne pa materialnopravnih pravic, ki so predmet tožbenega zahtevka.
Prenos dela premoženja od prenosne na prevzemno družbo (ali pa na novoustanovljeno družbo) pomeni odtujitev dela premoženja. Nedvomno pomeni tudi ločitev procesne in stvarne legitimacije, če do prenosa premoženja pride med pravdo. Ker določba 190. člena ZPP ne pozna razlike med odtujitvijo, pri kateri pride do singularnega pravnega nasledstva, in odtujitvijo, pri kateri pride do univerzalnega pravnega nasledstva, ni podlage za razlikovanje procesnega učinka teh dveh vrst odtujitve.
krivdna odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – protipravno ravnanje varnostnika – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice
Pogoji iz 43. člena ZZasV-1 tožeče stranke niso bili izpolnjeni, poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da je varnostnik tožeči stranki v skladiščnih prostorih grozil, kar utemeljuje ugotovitev sodišča o prekoračitvi pooblastil oziroma o protipravnem ravnanju. Dejstvo, da je varnostnik tožečo stranko na silo vlekel čez trgovino v skladiščne prostore, jo tam zadrževal in ji grozil, predstavlja protipravno ravnanje varnostnika.
Duševne bolečine, ki so bile uveljavljane v okviru zmanjšanja življenjskih aktivnosti, so v tesni zvezi s ponižujočim ravnanjem varnostnika, ki je tožečo stranko pred vsemi kupci vlekel po celi trgovini. Tožečo stranko, ki jo je izvedenka ocenila kot osebo z visokimi standardi glede svojega vedenja in glede spoštovanja socialnih norm, je dogodek močno iztiril. Izkazana intenziteta dogajanja zato upravičuje prisojo denarne odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice v znesku 600,00 EUR.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah – zakonita in dobroverna posest – desetletna priposestvovalna doba
Tožnica v trditveni podlagi ne uveljavlja pridobitve lastninske pravice le na podlagi 4. odstavka 28. člena ZTLR, marveč predvsem na podlagi 2. odstavka 28. člena ZTLR. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotoviti, ali je tožnica pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem po preteku 10 let, kot to določa 2. odstavek 28. člena ZTLR, s tem, da bi moralo ugotoviti, ali je bila tožnica zakonita in dobroverna posestnica.
SZ-1 člen 103, 104, 104/1. ZPP člen 278, 285, 318, 339, 339/2, 339/2-7.
najemno razmerje – najem neprofitnega stanovanja – odpoved najemne pogodbe – kršitev najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – nemožnost odpovedi najemne pogodbe iz utemeljenih razlogov na strani najemnika – materialno procesno vodstvo – zamudna sodba – obrazložen odgovor na tožbo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – začetek postopka osebnega stečaja – postopek za odpust obveznosti
Sodišče ne sme zavrniti uporabe 104. člena SZ-1, ko najemnik (pravočasno) navede eno izmed teh pravno odločilnih dejstev, dokler ne opravi svoje vloge, ki mu jo daje ZPP v okviru materialnopravdnega vodstva.
Med tipične primere, ko se šteje, da odgovor na tožbo ni obrazložen, teorija in sodna praksa uvrščata ravno primere, ko se toženec v sicer pravočasnem odgovoru na tožbo sklicuje na socialne ali zdravstvene razloge. Toda navedena pravna teorija in sodna praksa nista uporabljivi v zadevah odpovedi najemne pogodbe za neprofitno stanovanje, kajti sklicevanje na zdravstvene/socialne razloge predstavlja sočasno del abstraktnega dejanskega stanu iz 1. odstavka 104. člena SZ-1. Če toženec/najemnik torej odgovori pravočasno na tožbo za odpoved neprofitnega stanovanja in v njem navaja zdravstvene in/ali socialne razloge, je treba šteti, da se je obrazloženo uprl vročeni tožbi, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Pritožbeno stališče, da sprememba tožbe, po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni mogoča, nima podlage v določilih ZPP. Potem, ko sodišče v izvršilnem postopku ugodi ugovoru dolžnika, odloči, da se predlagana izvršba ne dovoli in da bo o utemeljenosti tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice in stroškov postopka, odločeno v pravdnem postopku. V pravdnem postopku se o spremembi tožbe odloča skladno s 184. členom ZPP, zato očitana relativno bistvena kršitev postopka ni bila zagrešena.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – dokazovanje – zaslišanje stranke – dokaz z zaslišanjem stranke – primernost dokaza z izvedencem
O svojem subjektivnem zaznavanju, koliko časa ter kako hude bolečine in strah je trpel, lahko sodišču izpove le oškodovanec, medtem ko je dokazovanje z izvedenci medicinske stroke namenjeno objektivizaciji škode in enakopravnemu obravnavanju oškodovancev, ki so utrpeli primerljive škodne posledice. Brez zaslišanja tožnika si sodišče ne more ustvariti prave slike o dejanskem obsegu njegovega trpljenja. Izvedbe tega dokaza ne more nadomestiti anamneza, ki jo v svojem izvidu navede izvedenec. Poleg tega sta stopnja in trajanje bolečin in strahu le osnovna kriterija za odmero odškodnine, sodišče pa mora upoštevati tudi vse ostale okoliščine primera (npr. spol in starost oškodovanca, njegov poklic oziroma naravo dela, ki ga opravlja, način preživljanja prostega časa ter druge njegove interese ipd.).
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 47/4, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/1, 49/1-1, 50, 50/1, 50/1-3, 50/3, 51, 51/1, 51/1-4.
nagrada in stroški izvedenca – pisni izvid in mnenje oziroma cenitev – izjemno zahtevno mnenje – posebni primeri – povečanje nagrade do 50% – kriteriji za oceno zahtevnosti
V obravnavani zadevi niso izkazani razlogi za 50 % povečanje nagrade. Dokumentacija ni bila preobsežna, spis obsega manj kot 100 strani, sodišče je za izdelavo mnenja določilo 30-dnevni rok, kar je v tovrstnih zadevah redni rok, ki omogoča izdelavo mnenja v običajnem roku. Prav tako iz priglasitve stroškov ne izhaja, da bi moral izvedenec uporabiti posebne metode ali postopke, ker bi bila zadana naloga tako zahtevna, da bi zahtevala dodaten poglobljen študij in obsežne analize. Vrednotenje več parcel pa je zajeto z oceno mnenja za zelo zahtevnega.
premoženjska škoda - manjvrednost nepremičnin - izgradnja avtoceste in nadvoza - imisije
Res je, da je predmet presoje le še tožbeni zahtevek, s katerim tožnik vtožuje odškodnino za premoženjsko škodo v višini 29.263,64 EUR zaradi manjvrednosti nepremičnin, torej materialne škode, vendar je tudi v tem primeru potrebno izhajati iz tretjega odstavka 133. člena OZ, po katerem je škoda, ki izvira iz dovoljene in splošno koristne dejavnosti (kar avtocesta nedvomno je), protipravna le tedaj, kadar presega običajne meje. O vprašanju ali je škoda, ki je nastala tožniku, presegala običajno mejo za življenje ob izgradnji avtoceste in kasneje ob poteku le-te, pa glede na pomanjkljivo trditveno podlago in neopredelitev izvedenca o tem, v čem so običajne meje presežene, ni mogoče odločiti drugače, kot to zaključuje sodišče prve stopnje, katerega naloga je bila presoja o razmerju med še običajnim in presežnim. Navedeno pomeni, da sama po sebi zgolj po izvedencu ugotovljena manjvrednost nepremičnin v skupnem obsegu 16% vrednosti le-teh zaradi izgradnje in kasneje življenja ob avtocesti, ne more biti podlaga za odškodninsko odgovornost toženke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083012
OZ člen 768. ZPP člen 285. ZOdv člen 11.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev vložitve pritožbe – nastanek škode – vzročna zveza – sklepčnost tožbe – trditvena in dokazna podlaga – materialno procesno vodstvo
Odvetnik mora ravnati v skladu s pogodbenimi obveznostmi, ki jih je prevzel z mandatno pogodbo, ravnati mora v skladu s pravili stroke, pri čemer se zahteva standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Po teh merilih je odvetnik vsekakor dolžan obvestiti stranko o pravdnih dejanjih v posamezni zadevi in seveda tudi o prejemu sodbe ter možnosti vložitve pravnega sredstva.
ZPP člen 285. ZMed člen 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-7.
objava popravka – materialno procesno vodstvo – poročanje o vsebini sodbe – odklonilni razlog za objavo popravka
Uporaba materialnega procesnega vodstva pride v poštev le takrat, kadar je to potrebno. Tožeča stranka je navedla vsa odločilna dejstva in ponudila dokaze, ki se nanašajo na njene navedbe, zato ni bilo nobene potrebe po dodatni aktivnosti sodišča.
Popravek v delu, ki se nanaša na razloge za razrešitev, bistveno ne dopolnjuje in ne zanika vsebine prispevka, zato je v skladu z določbo 2. alineje 1. odstavka 31. člena ZMed podan odklonilni razlog za objavo popravka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0064666
KZ-1 člen 299, 299/2. OZ člen 179, 352. ZPP člen 14.
pravnomočna kazenska obsodilna sodba – kaznivo dejanje nasilništva – identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi prizadete časti in dobrega imena – čast – dobro ime – soprispevek – fizično nasilje – pretep – strah
Pravdno sodišče je vezano na ugotovitev vzročne zveze med opisanimi ravnanji v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe in nastankom prepovedane posledice kaznivega dejanja nasilništva, in sicer strahom, ki ga je prestala tožnica.
Toženčeva izvršitvena ravnanja kaznivega dejanja nasilništva predstavljajo hudo žalitev, ki presega običajne žalitve in so protipravna v objektivnem pogledu. Žaljivke in drugi zaničevalni izrazi ter grožnje, ki jih je toženec izrekel tožnici, in fizično obračunavanje, kar vse izhaja iz izreka kazenske sodbe, so pri tožnici povzročile subjektivno prizadetost zaradi posega v njeno čast in dobro ime. Tožnica ni z ničemer prispevala k nastanku škodnih dogodkov.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057392
ZIZ člen 267, 272, 273, 273/1. ZPSPP člen 22, 28, 28/2. SPZ člen 99.
tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe in vrnitev stvari najemodajalcu – negatorni tožbeni zahtevek – začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – namen zavarovanja – regulacijska začasna odredba
V okviru pravdnega postopka, ki je v teku, je mogoče izdati le takšno začasno odredbo, s katero se zavaruje ali začasno uredi stanje v zvezi z vtoževano terjatvijo.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 316, 316/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 301, 301/2.
stečajni postopek – prekinitev pravdnega postopka – prijava terjatve v stečajnem postopku – priznanje terjatve v stečajnem postopku – koncentracija obravnavanja terjatev – pripoznava terjatve – učinek pravnomočnosti – pravni interes za pritožbo
Če upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Terjatev tožeče stranke ni bila prerekana in je priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku pa je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.
poprava sodbe - pobotni ugovor - navedba izvedenih dokazov
Izostalost odločitve o zahtevku ali o delu zahtevka ni mogoče enačiti s primeri, ki jih zakon našteva kot takšne, v katerih je dopustna poprava sodbe.
Tako po pravni teoriji kot po sedaj prevladujoči sodni praksi s popravnim sklepom ni dopustno dodajati odločitve o zahtevkih ali delih zahtevkov, o katerih sodišče ni odločilo.
Tudi odločitev o v pobot ugovarjani terjatvi mora sodišče sprejeti na način, da o njej odloči v izreku, ker tudi ta odločitev postane pravnomočna.
Četudi sodišče prve stopnje ne navede (vseh) dokazov, ki jih je izvedlo v dokazne namene, to ne pomeni, da je odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14.točki drugega odstavka 339.člena ZPP.
zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje – obseg in višina škode – trditveno in dokazno breme – obrazložen ugovor nasprotne stranke
Trditveno in dokazno breme za obseg in višino nastale škode, povrnitev katere zahteva tožnica na podlagi zavarovalne pogodbe, je na tožnici. Ta je v postopku predložila račun in dobavnico, iz katere izhaja količina in vrsta potrebnega materiala in delovnih ur za izvršeno popravilo, v skupnem znesku 1.731,48 EUR. Glede na trditve tožnice, ki so ostale neprerekane, da je bilo popravilo izvedeno po opravljenem ogledu vozila s strani strokovnega delavca toženke, ki je tudi sestavil zapisnik po sistemu euro taks, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnica zadostila začetnemu dokaznemu bremenu glede zatrjevane višine nastale škode. Tožena stranka namreč v postopku ni konkretizirano nasprotovala predloženemu obračunu, tako da bi ugovarjala posameznim obračunanim postavkam, bodisi glede višine bodisi glede potrebnosti zamenjave posameznih avtomobilskih delov. Zgolj obrazložen ugovor toženke, ki bi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost obračunanega popravila, bi narekoval strožje dokazno breme za tožnico, ki bi morala vtoževano višino še dodatno izkazovati, npr. z izvedencem cenilcem ustrezne stroke.
začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – dokaz z zaslišanjem stranke
Postopek ugotavljanja dejanskega stanja prebivališča za toženo stranko je bil zaključen z ugotovitvijo, da je tožena stranka izbrisana iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje je nato ob tehtanju med pravico tožeče stranke po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani ter pravico tožene stranke do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani, prednost dalo prvi in s sklepom postavilo začasnega zastopnika. Začasni zastopnik ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Zakoniti zastopnik pa ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela stranka. Logična posledica postavitve začasnega zastopnika toženi stranki je, da sodišče dokaza z zaslišanjem tožene stranke ni moglo izvesti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006816
KZ-1 člen 296, 296/1. ZKP 371, 371/1-11.
nasilništvo - zakonski znak spravljanje v podrejeni položaj
Zakonski znak spravljanja v podrejen položaj je bil izpolnjen s tem, da se je oškodovanka v času izvrševanja psihofizičnega nasilja v strahu pred obtoženko umikala iz hiše in tavala po vasi oz. da se je ob hujšem mrazu zatekla k sosedom. Nasilju obtoženke se sama ni mogla ali znala drugače zoperstaviti kot, da je nasilje prenašala in se mu, kot je bilo to mogoče, izogibala.
S pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku: 1) zneska denarne terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZPPIPP v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi in pred potekom roka za plačilo, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, 2) obresti od zneska te terjatve po višji obrestni meri od obrestne mere, določene v potrjeni prisilni poravnavi. Navedeno velja tudi za postopke zavarovanja s predhodno odredbo, saj se določbe ZIZ smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje. To pomeni, da dodatno zavarovanje s predlagano predhodno odredbo ni utemeljeno, ker potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na upnikovo terjatev, ki jo želi zavarovati v tem postopku.
Določbe ZIZ o predhodni odredbi so omejene z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi in jih je mogoče razlagati le povezano ter v skladu z namenom potrjene prisilne poravnave.
Če ZFPPIPP po 214. členu onemogoča upniku uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku zneska navadne terjatve pred potekom roka za plačilo, ki je določen v potrjeni prisilni poravnavi, to smiselno pomeni tudi, da preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo tudi v obliki predlaganega zavarovanja denarne terjatve.
Ko se nad dolžnikom začne stečajni postopek, postane gotovo, da pogoji za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bodo izpolnjeni. Odložnega pogoja, pod katerim je bila izdana predhodna odredba, in sicer izpolnitev pogojev za dovolitev izvršbe, namreč upnik ne bo mogel več izpolniti, saj zoper insolventnega dolžnika po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Hkrati pa se uresniči razvezni pogoj iz drugega odstavka 264. člena ZIZ, saj upnik po začetku postopka zaradi insolventnosti izvršbe ne bo mogel predlagati. Tako ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pogojna ločitvena pravica upnika ne obstaja več in sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Ko upnik predlaga zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča - potrjene prisilne poravnave, je vedno potrebno presojati pogoje za izdajo predhodne odredbe tudi v povezavi z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi in njihovem namenu. Zato ni dopustno dodatno zavarovanje s predhodno odredbo z uveljavljanjem domneve nevarnosti na podlagi 5. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, saj je bila ravno ta nevarnost za uveljavitev terjatve, ki v skladu s prvim odstavkom 257. člena ZIZ mora obstajati kot pogoj za predhodno odredbo, odpravljena s potrditvijo prisilne poravnave, ki učinkuje tudi na terjatev upnika.
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče je odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (odloka ali uredbe, ki je podlaga za razlastitev) ter namen, za katerega se zemljišče uporablja.
Toženec je motilno dejanje vendarle štel za svoje, saj je sprejel protipravno stanje, ki je nastalo s posegom v tožničino posest oziroma soposest. Čeprav tožnici ni uspelo dokazati, da je bilo motilno dejanje izvršeno tudi po toženčevem naročilu, pa ni mogoče mimo dejstva, da toženec, ki je sicer lastnik stanovanja v prvem nadstropju hiše, kjer ima podnajemnike, ni prepričljivo zanikal tožničine trditve, da je bilo motilno dejanje storjeno tudi v njegovo korist. Potemtakem bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 34. členom SPZ vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja naložiti ne le toženki, ampak tudi tožencu.