Pogoj za uspeh tožeče stranke je, da navede vsa dejstva, ki substancirajo zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže. Upoštevajoč 212. oziroma 7. člen ZPP pa brez ustrezne trditvene podlage sodišče tudi izpovedbe tožeče stranke ne sme vzeti za podlago svoji odločitvi. Prav tako sodišče ne more izvesti dokaza (z zaslišanjem stranke ali priče oziroma z izvedencem), da bi pravno relevantna dejstva, iz katerih bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka, ugotavljalo brez predhodne trditvene podlage (informativni dokaz).
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je bila zatrjevana posojilna pogodba sklenjena, niti da je bil zatrjevani znesek toženki sploh izročen kot posojilo, je tožbeni zahtevek ob uporabi 1. odstavka 569. člena OZ pravilno zavrnjen.
Če trditvene podlage ni, mora sodišče šteti, da določenih dejstev ni, tudi če se morda mimo navedb strank odkrijejo v dokaznem postopku.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014011
OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179, 179/2. ZVZD člen 6, 8, 9. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 54. ZDR člen 73, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnica je bila v času škodnega dogodka zaposlena pri drugo toženi stranki, ki je s tretje toženo stranko na podlagi 73. člena ZDR dne 30. 12. 2009 sklenila sporazum o prenosu izvajanja dejavnosti. Spornega dne se je poškodovala pri delu, ko je po opravljeni inventuri pri drugo toženi stranki odhajala iz garderobe po poti mimo proizvodnega obrata in so nanjo padli zvitki (bale) papirja ter jo poškodovali. Viličarist je v trenutku škodnega dogodka prestavljal palete, na katerih so bile bale papirja zložene nepravilno, pri čemer je imel zelo malo manevrskega prostora za obračanje, nekaj palet pa je bilo tako deformiranih, da bi do porušitve bal lahko prišlo tudi ob maksimalni pazljivosti viličarja. Zaradi teh okoliščin je podana večja nevarnost nastanka škode (nevarna dejavnost), zato je drugo tožena stranka za obravnavani škodni dogodek objektivno odškodninsko odgovorna. Drugo tožena stranka bi morala uporabo poti, po kateri je tožnica obravnavanega dne odhajala z dela, prepovedati, saj ta za hojo ni bila predvidena in primerna, pa tega ni storila, zato je podana tudi njena krivdna odškodninska odgovornost. Tožnica pri uporabi sporne poti ni bila dovolj skrbna, saj se je nevarno približala v delovno območje viličarja, čeprav ji je bilo naročeno, da se mora viličarja izogibati in da mora biti pri gibanju po skladišču, glede na to da hodi po transportnih poteh, še posebej pazljiva. Zato je tožnica sama soprispevala k nastanku škode v deležu 20 %.
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi neplačevanja denarnega nadomestila nastal avtomatizem, po katerem se šteje, da neplačevanje denarnega nadomestila predstavlja odstop od pogodbe o zaposlitvi v delu, ki določa konkurenčno klavzulo. Le v kolikor bi toženec ravnal v skladu z dogovorom iz pogodbe o zaposlitvi in tožečo stranko obvestil o nameravani zaposlitvi oziroma izkazal manjše prihodke na drugem delu zaradi upoštevanja konkurenčne klavzule, tožeča stranka pa tožencu ne bi dala soglasja k opravljanju konkurenčne dejavnosti, bi nastopila pravna obveznost tožeče stranke tožencu izplačevati ustrezno denarno nadomestilo za čas, ko bi mu spoštovanje konkurenčne klavzule omejevalo pridobivanje dohodkov kot na prejšnjem delovnem mestu.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožbeni zahtevek na plačilo pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule ni utemeljen zaradi tega, ker tožeča stranka ni dokazala, da bi toženec po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki opravljal na trgu dejavnost, ki pomeni konkuriranje v smislu konkurenčne klavzule.
zadrževanje vozila zaradi neplačane parkirnine – ugovor sočasne izpolnitve – pridržna pravica – retencijska pravica
Tožena stranka brez pravne podlage zadržuje sporno vozilo. Tožena stranka zaradi tega ne more z ugovorom sočasne izpolnitve pogojevati izročitev spornega vozila temveč bi morala to zahtevati z ustreznim zahtevkom.
ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE
VSL0060774
OZ člen 147. ZJZ člen 10.
odškodninska odgovornost organizatorja javne prireditve – odškodninska odgovornost delodajalca za delavca – pojem delodajalca – krivdna odškodninska odgovornost organizatorja javne prireditve – culpa in eligendo – dolžnosti organizatorja javne prireditve
V primerih, ko so povzročitelji škode varnostniki, zaposleni pri varnostni službi, ki jo lastnik lokala najame za varstvo reda in miru v lokalu, ni mogoče odškodninske odgovornosti lastnika lokala graditi na določbi 147. člena OZ, ki ureja odgovornost delodajalca za delavca. Za ravnanje varnostnika kot delavca, skladno z novejšim stališčem VSRS, ne moreta odgovarjati dva delodajalca. Pojem delodajalca se presoja strožje, kot so ga pred to odločitvijo presojala višja sodišča, na katera se sklicuje prvostopenjsko sodišče.
Odgovornost organizatorja javne prireditve je krivdna. Tožena stranka odgovarja za slabo izbiro zunanjega izvajalca varovanja (culpa in eligendo) ali pomanjkanje skrbnosti pri organizaciji varovanja. Sodišče prve stopnje pa odgovornost spreminja v objektivno, ko navaja, da bi tožena stranka morala izbrati takšno varnostno službo, ki bi preprečila „sleherni“ napad. Pri tem se sklicuje na 10. člen ZJZ, ki pa organizatorju nalaga dolžnost, da poskrbi za red in prepreči ogroženost zdravja ali življenja udeležencev, ne pa da prepreči kakršenkoli oziroma sleherni napad.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vzročna zveza zdravstvenih težav s škodnim dogodkom
Ne glede na to, da tožnica v pritožbi poudarja, da je zdravnikom omenila, da ima od škodnega dogodka dalje tudi težave z desnim ramenskim sklepom, kar ji je zapustilo trajne posledice, tako, da določene obveznosti opravlja z omejitvami oziroma bolečinami in v manjšem obsegu kot pred poškodbo, pa po drugi strani izvedenec in zbrana medicinska dokumentacija njenih trditev ne objektivizira, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča zaključek prvostopnega sodišča, da tožnica ni utrpela duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi poškodbe desnega ramena, pravilen. Težave, ki jih navaja tožnica, namreč niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083067
ZIZ člen 44, 268. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba – začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – začasna preživnina – sredstvo in predmeti izvršbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vsebinski kriterij za določitev začasne preživnine ni primeren otrokov življenjski standard, ampak njegovo nujno preživljanje.
Stroški počitnic in športne aktivnosti otroka ne sodijo v nujne preživninske izdatke.
postopek za določitev meje – določitev meje na podlagi močnejše pravice – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobroverna lastniška posest – uporaba dela zemljišča
Meja se lahko na podlagi močnejše pravice iz naslova uporabe spornega dela zemljišča določi le, če predlagatelj zatrjuje in dokaže dobroverno lastniško posest.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – sklicevanje na končni seznam preizkušenih terjatev – pritožba upnika – pravni interes za pritožbo
Sodišče svoje odločitve v sklepu o preizkusu terjatev oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
Vpisana pogodbena hipoteka v korist tožene stranke na nepremičninah obsega nepremičnino v celoti vključno z vsemi njenimi sestavinami, torej, z na njej zgrajeno bioplinarno, katere vitalni del je sporni bioplinski motor (člen 140 SPZ).
Edini razlog, zaradi katerega se tožena stranka na dokončni obračun sklicuje, je v 55. čl. PGU določena pravica do pridržka uveljavljanja pogodbene kazni. Ta razlog ni upošteven. Če sta namreč pogodbeni stranki s končno situacijo že v celoti uredili vsa medsebojna razmerja, se tožena stranka zgolj zaradi tega, da bi si pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni zaradi zamude, ne more sklicevati na dolžnost izdelave dokončnega obračuna.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – strah – pravni standard
Za zaključek, da gre za skaženost, ni relevantno, da izvedenec opisanih in navzven vidnih sprememb ni označil kot skaženost. Gre namreč za pravni standard, ki ga ob vsakokratnem sojenju napolnjuje sodišče.
S pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku: 1) zneska denarne terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZPPIPP v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi in pred potekom roka za plačilo, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, 2) obresti od zneska te terjatve po višji obrestni meri od obrestne mere, določene v potrjeni prisilni poravnavi. Navedeno velja tudi za postopke zavarovanja s predhodno odredbo, saj se določbe ZIZ smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje. To pomeni, da dodatno zavarovanje s predlagano predhodno odredbo ni utemeljeno, ker potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na upnikovo terjatev, ki jo želi zavarovati v tem postopku.
Določbe ZIZ o predhodni odredbi so omejene z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi in jih je mogoče razlagati le povezano ter v skladu z namenom potrjene prisilne poravnave.
Če ZFPPIPP po 214. členu onemogoča upniku uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku zneska navadne terjatve pred potekom roka za plačilo, ki je določen v potrjeni prisilni poravnavi, to smiselno pomeni tudi, da preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo tudi v obliki predlaganega zavarovanja denarne terjatve.
Ko se nad dolžnikom začne stečajni postopek, postane gotovo, da pogoji za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bodo izpolnjeni. Odložnega pogoja, pod katerim je bila izdana predhodna odredba, in sicer izpolnitev pogojev za dovolitev izvršbe, namreč upnik ne bo mogel več izpolniti, saj zoper insolventnega dolžnika po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Hkrati pa se uresniči razvezni pogoj iz drugega odstavka 264. člena ZIZ, saj upnik po začetku postopka zaradi insolventnosti izvršbe ne bo mogel predlagati. Tako ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pogojna ločitvena pravica upnika ne obstaja več in sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Ko upnik predlaga zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča - potrjene prisilne poravnave, je vedno potrebno presojati pogoje za izdajo predhodne odredbe tudi v povezavi z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi in njihovem namenu. Zato ni dopustno dodatno zavarovanje s predhodno odredbo z uveljavljanjem domneve nevarnosti na podlagi 5. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, saj je bila ravno ta nevarnost za uveljavitev terjatve, ki v skladu s prvim odstavkom 257. člena ZIZ mora obstajati kot pogoj za predhodno odredbo, odpravljena s potrditvijo prisilne poravnave, ki učinkuje tudi na terjatev upnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno s sklepom ugotovilo pravo vrednost spornega predmeta. Na tak zaključek ne vpliva dejstvo, da se je tožeča stranka že pred izdajo sklepa odpovedala tožbenemu zahtevku. Vrednost spora se namreč določa po trenutku vložitve tožbe. Ker tožnik, kadar je od tega odvisna pravica do revizije ali stvarna pristojnost, z vrednostjo spornega predmeta ne more povsem prosto razpolagati, je imelo sodišče prve stopnje tako imenovano korekturno dolžnost, da ugotovi pravo vrednost spora.
poprava sodbe - pobotni ugovor - navedba izvedenih dokazov
Izostalost odločitve o zahtevku ali o delu zahtevka ni mogoče enačiti s primeri, ki jih zakon našteva kot takšne, v katerih je dopustna poprava sodbe.
Tako po pravni teoriji kot po sedaj prevladujoči sodni praksi s popravnim sklepom ni dopustno dodajati odločitve o zahtevkih ali delih zahtevkov, o katerih sodišče ni odločilo.
Tudi odločitev o v pobot ugovarjani terjatvi mora sodišče sprejeti na način, da o njej odloči v izreku, ker tudi ta odločitev postane pravnomočna.
Četudi sodišče prve stopnje ne navede (vseh) dokazov, ki jih je izvedlo v dokazne namene, to ne pomeni, da je odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14.točki drugega odstavka 339.člena ZPP.
gospodarska pogodba - zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb - izvrševanje javnih funkcij države - sofinanciranje projektov
Gospodarska pogodba je le tista pogodba, pri kateri imata položaj gospodarskega subjekta obe pogodbeni stranki. V obravnavani zadevi je tožeča stranka država in sicer preko delovanja, ki je oblastveno in povezano z izvrševanjem javnih funkcij, z dajanjem državne pomoči oziroma sofinaciranjem projekta na podlagi javnega razpisa Ministrstva za gospodarstvo in njeno delovanje v obravnavanem primeru ni povezano s pridobitno dejavnostjo. Obravnavana pogodba zato ni gospodarska pogodba in zanjo ne pridejo v poštev določbe, ki veljajo za zastaranje gospodarskih pogodb, kot to zmotno uveljavlja tožena stranka, temveč zanjo veljajo določbe 346. člena OZ o splošnem petletnem zastaralnem roku, kakor je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje.