SZ-1 člen 70, 71, 71/2, 72, 81. OZ člen 393, 393/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo Mestne občine Ljubljana člen 19, 19/3.
dobava vode – trditveno breme dobavitelja – upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – poravnava zapadlih obveznosti – deljive obveznosti – prepoved dogovora o solidarni odgovornosti etažnih lastnikov
Ne glede na to, da je tožnica račune izdajala upravniku (ta pa je obračunani strošek razdeljeval med etažne lastnike in glede na prejeta plačila tudi izpolnjeval obveznost do tožnice kot dobaviteljice), je še vedno etažni lastnik tisti, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja in s tem oseba, od katere lahko tožnica terja plačilo v sodnem postopku. To pa mu posledično daje tudi pravico, da v morebitnem sodnem postopku uveljavlja vse ugovore iz tega materialnopravnega razmerja, torej tudi ugovore, ki se nanašajo na višino dolgovanega zneska.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Ustavno sodišče R Slovenije je 19. 12. 2000 res razveljavilo 128. člen ZD, vendar je državni zbor z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD-B; Uradni list, št. 83/2001 z dne 25. 10. 2001) s 23. členom tega zakona za 127. členom ZD dodal nov 128. člen v besedilu, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje. Ta člen je pričel veljati 4. 11. 2001 in še ni bil niti spremenjen niti razveljavljen.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - zdravljenje odvisnosti - obveščanje sodišča - določenost obveznosti v izreku
Če pa je storilcu določena obveznost udeležbe v programu zdravljenja odvisnosti, mora sodišče v izreku sklepa določiti tudi roke, v katerih je izvajalec dolžan obvestiti sodišče o poteku in uspešnosti izvajanja programa.
Izrek sklepa prvostopnega sodišča opr. št. EPVD 32/2013 z dne 4. 12. 2013 pa je bil ohlapen, saj je z njima (med drugim) storilcu bilo naloženo, da se mora v času preizkusne dobe 24 mesecev udeležiti programa zdravljenja odvisnosti in da mora izvajalec programa sodišče v tej preizkusni dobi o poteku in uspešnosti zdravljenja obveščati. Naložena obveznost izvajalski organizaciji iz določbe osmega odstavka člena 202 d ZP-1 iz takega izreka ne izhaja.
Storilcu je istega dne, ko je bil odpuščen iz bolnišničnega zdravljenja (11. 2. 2015), vročena tudi sodna pošiljka - sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja prvostopnega sodišča.
Storilec je z vročitvijo citiranega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja bil nedvomno seznanjen s tem, da lahko v 15-ih dneh po pravnomočnosti sklepa vloži tudi predlog za odložitev izvršitve le-tega in da mora takemu predlogu priložiti tudi ustrezno zdravniško potrdilo, saj je namreč storilec že 16. 2. 2015 vložil tak predlog (brez potrebnega zdravniškega potrdila!). V tem predlogu pa storilec sodišča ni seznanjal s svojo (ne)zmožnostjo pridobiti zdravniško potrdilo zaradi zdravstvenih težav, čeprav bi v tem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko predlagal celo podaljšanje roka za pridobitev takega zdravniškega potrdila zaradi okrevanja, pa tega ni storil. To je storil šele v pritožbenem postopku po prejemu izpodbijanega sklepa.
vročitev sklepa - nastop fikcije vročitve - prestajanje zaporne kazni - sporočilo o prispelem pismu - vročanje preko uprave zavoda
Ker je storilec od 26.2.2015 dalje prestajal zaporno kazen, 15-dnevni rok za prevzem poštne pošiljke pa se je iztekel 7.3.2015, zgolj dejstvo, da je sporočilo o prispelem pismu bilo puščeno v storilčevem hišnem predalčniku 20.2.2015 (ko še ni bil na prestajanju zaporne kazni), ne zadošča za nastop posledic fikcije vročitve. Sodišče bi moralo po tem, ko je bilo seznanjeno, da storilec prestaja zaporno kazen, storilcu ponovno vročati sklep preko uprave zavoda za prestajanje kazni zapora.
pravdni stroški – umik tožbe – dogovor o pravdnih stroških – trditveno in dokazno breme
Ni ovire, da se stranki v primeru umika tožbe glede pravdnih stroškov dogovorita drugače, kot predpisuje določilo 158. člena ZPP. Če bi tožnica v vlogi, s katero je umaknila tožbo, pojasnila, kako sta se pravdni stranki dogovorili o pravnih stroških, bi sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških ta dogovor moralo upoštevati.
Sodišče materialno pravo uporablja zgolj v okvirih, ki ga s podajanjem trditvene podlage določijo stranke. Zato tožena stranka neutemeljeno navaja, da je plačilo odškodnine prosto davka po Zakonu o davku na dodano vrednost. V kolikor bi sodišče prve stopnje brez ustrezne trditvene podlage vpogledalo v račun in delno zavrnilo tožbeni zahtevek v višini kolikor znaša zaračunani DDV, bi s takšnim postopanjem kršilo razpravno načelo in načelo kontradiktornosti ter tožeči stranki odvzelo možnost, da bi se do tega opredelila. Ker tožena stranka v tej smeri ni dala nobene trdivene podlage, se sodišče prve stopnje v to ni smelo spuščati.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-3, 40, 40/5, 44, 44/2. ZJSRS člen 21d, 21d/5, 28, 28/1, 28/3.
izterjava preživninske obveznosti - izvršilni naslov - preživninki sklad - prehod terjatve - sprememba višine preživnine
Izvršilni naslov za izterjavo upnikove terjatve iz naslova izplačanih nadomestil preživnine sestavljajo sodna odločba o določitvi preživninske obveznosti dolžnika, odločba o priznanju pravice do nadomestila preživnine in obvestilo o prehodu terjatev otroka do preživninskega zavezanca na Sklad, za zneske kasnejših uskladitev preživnine pa tudi obvestilo Sklada o uskladitvi nadomestila preživnine in novem znesku nadomestila preživnine.
neprilagojena hitrost - varnostna razdalja - opredelitev do zagovora - zapustitev kraja prometne nesreče - ogled kraja prometne nesreče
Glede razlogov obdolženčevega subjektivnega odnosa (krivde) do ravnanja pod točko I/1) pa še izhaja, da obdolženec naj ne bi prilagodil svoje vožnje svojim vozniškim sposobnostim, čeprav tega sodišče ni konkretiziralo. Zaradi odsotnosti razlogov v nakazani smeri (premajhna varnostna razdalja, jasni razlogi o obdolženčevi krivdi) tudi po oceni pritožbenega sodišča razlogi o obdolženčevem subjektivnem odnosu v zvezi s prekrškom pod točko I/1) niso jasni, temveč so pomanjkljivi.
V konkretnem primeru ogled sploh še ni pričel, saj med obdolžencem in oškodovanko ni bilo soglasja o tem, ali naj se pokliče policija ali ne. S tem, ko sta obdolženec in oškodovanka samo izstopila vsak iz svojega vozila, ogled še ni pričel, saj je policija prišla na kraj, ko obdolženca tam več ni bilo. Sodišče s takimi zaključki torej ni pojasnilo, katero ravnanje se je v konkretnem dogajanju sploh štelo za ogled in kdo naj bi bil sploh vodja ogleda, ki naj ne bi odločil, da obdolženec s kraja dogajanja lahko odide.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 221.m, 221.m/5, 221.m/6.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – zavrnitev predloga za izvršbo – nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja – prisilna poravnava, omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj je pri izdaji izpodbijanega sklepa zmotno uporabilo prvi odstavek 131. člena v zvezi s petim odstavkom 221.m člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje namreč ni upoštevalo določbe petega odstavka 221.m člena ZFPPIPP, ki v primeru postopka prisilne poravnave, omejene na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev, določa izjemo od nedopustnosti izvršbe po začetku postopka zaradi insolventnosti, pri čemer je dopustnost izvršbe vezana na sklep sodišča, ki je izdan v postopku prisilne poravnave.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004236
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/4, 93.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - storitev hujšega prekrška po poteku preizkusne dobe
Storilec je prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk, storil po poteku preizkusne dobe, vendar še v času, ko prvostopno sodišče še ni pravnomočno in dokončno odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato mu je moralo na podlagi zakonske določbe zaradi prekrška, storjenega 11.1.2015, prvotno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicati. Pritožbeno zatrjevane okoliščine prekrška in obžalovanje njegove storitve so za odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko se ugotavljajo le pogoji za preklic odložitve, neupoštevne.
PRAVO EVROPSKE UNIJE – SODSTVO – USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066653
ZSKZDČEU-1 člen 10, 10-5. ZS člen 113a, 113a/1. KZ-1 člen 196, 249. KZ člen 205. ZKP člen 378.
Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU – obvestilo o seji pritožbenega senata – evropski nalog za prijetje in predajo – preslepitev – goljufija – poslovna goljufija – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev temeljnih pravic delavcev – dvojna kaznivost – davčna zatajitev – velika premoženjska korist – razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe – zastaranje kazenskega pregona – predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) – enako varstvo pravic
Ni mogoče pritrditi pritožbi, da ENP ni bil pravilno izpolnjen oziroma da gre v njem za napako. Nobenega dvoma ni, da je v ENP označena rubrika „preslepitev“, kamor spada tudi goljufija, pri čemer pritožbeno sodišče sprejema razloge sklepa, da goljufija obsega vse vrste goljufij (torej tudi t.i. poslovno oziroma poklicno).
Neutemeljen je tudi očitek pritožbe, da v opisu dejanja pod točko III/1 niso opisani zakonski znaki kaznivega dejanja (nobene) goljufije. Opis dejanja namreč obsega očitek, da v 26 primerih (za 26 delavcev) zahtevana oseba socialni blagajni Berlinskega gradbenega obrtnega združenja ni prijavila delavcem izplačanih neto plač, zaradi česar ji je bilo za 787.660,00 EUR zaračunan premajhne prispevek za socialno blagajno. Iz tega zapisa torej izhaja očitek, da naj bi zahtevana oseba dala lažne podatke, oškodovan pa naj bi bila socialna blagajna in ne posamezni delavci. Ni zato mogoče pritrditi pritožbi, da bi v tem primeru lahko šlo zgolj za kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev.
Sodišče prve stopnje je v sklepu zavzelo stališče glede dvojne kaznivosti za dejanja, opisana pod točko III/2, s temi razlogi pa se pritožbeno sodišče v celoti strinja, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje dvojne kaznivosti ni ugotavljalo in zato sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Čeprav iz opisa dejanja ne izhaja neposredni očitek, da so bili oškodovani (57) delavci, pač pa „socialna blagajna“, država odreditve pa je v Evropskem nalogu za predajo to kaznivo dejanje označila tudi kot kataloško kaznivo dejanje – poslovna goljufija, so prepričljivi zaključki sklepa, ki jih sprejema tudi pritožbeno sodišče, da naj bi iz opisa dejanja izhajali tudi zakonski znaki kaznivega dejanja kršitve temeljih pravic delavcev po 196. členu KZ-1. Nima pa prav pritožba, da za to (oziroma za ta) kazniva dejanja niso izpolnjeni pogoji za izročitev. Razlogovanje pritožbe, da je za to kaznivo dejanje v Republiki Sloveniji kazenski pregon že zastaral, je pravno zmotno.
Sicer pa je po 5. točki 10. člena ZSKZDČEU-1 razlog za zavrnitev predaje zahtevane osebe, če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, za katerega bi v Republiki Sloveniji kazenski pregon zastaral, če bi bilo domače sodišče pristojno za pregon. V konkretnem primeru pa sodišče v Republiki Sloveniji ne bi bilo pristojno za kazenski pregon za ta kazniva dejanja, ki so bila storjena v tujini, zahtevana oseba pa je tuj državljan.
Prav ima sicer pritožba, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predloga zagovornika zahtevane osebe za prekinitev postopka odločanja o ENP zaradi postavitve predhodnih vprašanj sodišču EU, vendar ni pravilno stališče pritožbe, da zaradi tega sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. S tem, ko je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da opis dejanja v Evropskem nalogu za predajo vsebuje zakonske znake goljufije, se je opredelilo tudi do predloga zagovornikov, saj je ocenilo, da njihovi pomisleki niso utemeljeni. Sicer pa ZS v prvem odstavku 113.a člena določa, da sodišče lahko prekine postopek in postavi vprašanje sodišču EU, ni pa tega dolžno storiti, zato ni utemeljen očitek pritožbe, da bi sodišče moralo v sklepu obrazložiti, zakaj predlogu zagovornikov ni ugodilo.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožničine pokojnine. Sporno razmerje med pravdnima strankama je bilo pravnomočno urejeno na način, kakor to izhaja iz odločbe toženke. S to odločbo toženka res ni odpravila v tožbi napadanih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Tudi v kolikor bi toženka ali sodišče navedeni odločbi odpravilo, to ne bi vplivalo na tožnikov položaj. Tožena stranka je s pravnomočno odločbo odločila tudi, na kakšen način se tožniku za nazaj izplača pripadajoča razlika in mu razliko tudi izplačala. Ker je bilo v zadevi tako že pravnomočno odločeno na podlagi določb ZOPRZUJF-a, bi moralo sodišče prve stopnje ob svojem odločanju o tožbi to ugotoviti in v skladu z 274. členom ZPP tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanih odločb, zavreči, v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti, pa tožbeni zahtevek zavrniti.
Upnik je z vložitvijo predloga za odlog pristal oziroma povzročil to, da je izvršba začasno zastala, in je tako pristal v omejitev načela hitrosti v izvršilnem postopku, ki ga zakon določa prav v interesu upnika, da bi čim prej dosegel izterjavo svoje terjatve. Dolžniku je praviloma tak zastoj v postopku izvršbe le v korist, sicer s predlogom upnika ne bi soglašal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora delodajalec dokazati le, da je zaradi reorganizacije postalo delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno, ni pa mu potrebno opravičevati sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela ali celo dokazovati njihove potrebnosti in smotrnosti. Delodajalec se lahko odloči za spremembo organizacije dela že zaradi slabših ekonomskih kazalcev oziroma da bi preprečil nastalo izgubo in ni potrebno, da konkretna izguba že nastane. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj je bilo delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik, ukinjeno in je bilo delo tega delovnega mesta razporejeno na drugi delavki. Poleg tega se je obseg dela zmanjšal, zato je bilo z reorganizacijo mogoče delo organizirati drugače. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Tožnica ni plačala sodne takse za tožbo, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožba umaknjena in je postopek ustavilo. Po določbi 3. odstavka 105.a člena ZPP se namreč šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa za vlogo ni plačana v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.
Sodišče prve stopnje je opravilo le en narok za glavno obravnavo, na katerem je sprejelo sklep, da se narok preloži za nedoločen čas, nato pa je na seji senata, na katero stranki nista bili vabljeni, sprejelo odločitev o zadevi. Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka pričakovala, da bo sodišče prve stopnje pred izdajo končne odločbe opravilo še en narok za glavno obravnavo, ker tega ni opravilo, pa ji je odvzelo možnost, da bi pravočasno zahtevala povračilo (vseh) stroškov postopka (tretji odstavek 163. člena ZPP). S takim ravnanjem je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 291. člena ZPP. Ob smiselni uporabi te določbe, v skladu s katero predsednik senata naznani, da je glavna obravnava končana, ko senat misli, da je zadeva obravnavana, tako da se lahko izda odločba, bi namreč sodišče prve stopnje moralo s sklepom zaključiti glavno obravnavo, ker tega ni storilo, pa tožeča stranka ni mogla vedeti, da povračila stroškov ne bo imela več možnosti zahtevati, saj je bil narok predhodno preložen za nedoločen čas. Ta kršitev je vplivala tudi na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela sklepa, saj je odločitev o stroških postopka napačna, ker je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo (le) povračilo stroškov postopka, ki jih je tožeča stranka priglasila v tožbi, čeprav so ji v nadaljnjem postopku na prvi stopnji nastali dodatni stroški.
ZSVarPre člen 12, 12/3, 49, 49/1. ZDoh-2 člen 23. ZPIZ-1 člen 143, 143/1.
varstveni dodatek - lastni dohodek - invalidnina za telesno okvaro
Invalidnina za telesno okvaro, do katere je upravičen zavarovanec, pri katerem nastane izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne (1. odstavek 143. člena ZPIZ-1), se šteje med lastni dohodek, ki se ugotavlja pri odločanju o upravičenosti do varstvenega dodatka.
URS člen 36, 36/1. KZ-1 člen 74. ZKP člen 216, 216/1, 219, 237, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 372, 502.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - hišna prei-skava - izločitev dokazov - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi - prepoznava kot del poizvedovalnega dejanja - prepoznava kot del procesnega dejanja - protispisnost - kršitev kazenskega zakona - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - odločba o kazenski sankciji - odvzem premoženjske koristi
Subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi po prvem odstavku 216. člena ZKP in prvega odstavka 36. člena Ustave ni pravno formalni lastnik stanovanja, ampak njegov dejanski uporabnik.
Če sodišče zavrne predlog posameznega procesnega udeleženca, nobene izmed določb Zakona o kazenskem postopku ne uporabi nepravilno. Odločanje o predlogih je namreč eno izmed bistev sojenja, katerega pravilnost v najširšem pomenu besede je predmet presoje po vloženih pravnih sredstvih. Druga stvar je, ko o udeleženčevem predlogu sploh ne bi bilo odločeno.