OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0083851
ZOR člen 1066, 1066/2. OZ člen 51, 51/2, 51/4, 55/1, 1061, 1061/2. ZBan-1 člen 13, 13/3.
kreditna pogodba – obličnost – javni interes – pisna oblika – ustni dogovori – nov rok zapadlosti – odlog plačila – bistvena sestavina kreditne pogodbe
Po presoji pritožbenega sodišča pri zahtevani obličnosti kreditne pogodbe ne gre le za varovanje kreditojemalca pred nepremišljenim zadolževanjem, pač pa je obličnost predpisana v javnem interesu. Kreditne posle lahko v skladu z v času sklenitve kreditne pogodbe in zatrjevanega ustnega dogovora o odlogu plačila v letu 2013 veljavnem ZBan-1 opravljajo le kreditne institucije, te pa so po tretjem odstavku 13. člena ZBan-1 banke in hranilnice, te pa so podvržene nadzoru Banke Slovenije. Transparentnost opravljanja kreditnih poslov pa je zagotovljena z zakonsko zahtevano pisnostjo kreditne pogodbe.
maksimalna hipoteka – odstop terjatve DUTB – prenos maksimalne hipoteke pri odpustu terjatve
Četrti odstavek 146. člena SPZ določa, da je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen. Te zakonske določbe pa ni mogoče upoštevati, ko banka odstopi terjatev DUTB, d. d., ker ZUKSB kot specialen zakon določa, da se ob odstopu terjatve na DUTB, d. d., prenesejo tudi vsa zavarovanja in da omejitve prenosljivosti premoženja, kot izhajajo iz drugih zakonov ali pogodbe med banko upravičenko in njenimi dolžniki, nimajo učinka pri prenosu premoženja na DUTB.
Dokončno je bila ugotovljena pravilna metodologija za presojo, ali je tožena stranka opustila zaključiti sanacijo LB oz. izdati sanacijsko bilanco, šele v odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 3/2013. Pritožbeno sodišče pa je v obeh razveljavitvenih odločbah tudi zapisalo, da je treba ugotoviti z izvedencem finančne stroke višino vtoževanih terjatev. Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni pravočasno in substancirano navedla, kaj naj izvedenec finančne stroke ugotovi.
Ob takem stanju, ko tožena stranka ves čas postopka ponuja dokaz z izvedencem finančne stroke, ne bi bilo uravnoteženo obravnavanje strank v postopku, da bi sedaj sodišče štelo, da tožena stranka ni substancirala svojega dokaznega predloga.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0077478
ZIZ člen 272. OZ člen 164. ZBan-1 člen 350a.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina – varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih
Ker so bile delnice upnikov razveljavljene, ne pa prenesene na državo, ni več predmeta (ki bi imetniku zagotavljal upravičenja), ki bi ga bilo mogoče vrniti in s tem vzpostaviti prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081070
OZ člen 39, 40, 40/1, 40/2, 50, 50/1, 50/3, 86, 86/1, 125, 125/1. ZPP člen 213, 213/1, 236a, 286a, 286a/4. ZGD-1 člen 227, 495. ZBan-1 člen 167, 168, 177, 177/4.
kreditna pogodba – zavarovanje dolga – navidezni pravni posel – namen pogodbenih strank – nagib za sklenitev pogodbe – slamnati mož – skrito zaupništvo – kavza pogodbe – dokazovanje z indici – dokazna ocena – opustitev izvedbe dokazov
Pogodba ni navidezna, če sklenitev navideznega pravnega posla želi le eden od pogodbenikov. Takšna je šele, če oba pogodbenika želita, da je pravni posel takšen; glede tega morata soglašati. Takšna pogodba je nična. Drugačen je pravni posel s slamnatim možem. Ta bo načeloma veljaven celo, če pogodbena stranka ve, da „slamnati mož“ sklepa pravni posel zgolj zato, da bo njegove učinke prenesel na tretjo osebo. Gre za obliko skritega zaupništva (fiducije), ki v slovenskem pravu ni izrecno urejena, ni pa nedopustna.
Zgolj zato, ker ena stranka že v naprej ve, da bo kreditojemalec posodil denar naprej nekomu tretjemu, ni mogoče sklepati, da takšne pogodbe noče. To pa je edino pomembno pri odločitvi, ali je posel navidezen. Nadaljnje razpolaganje z denarjem, tudi če je to banki v naprej znano, zato ni indic, ki bi potrjeval trditve tožeče stranke, da kreditna pogodba pomeni navidezen pravni posel.
Neobstoječega dolga ni mogoče zavarovati, vsa morebitna zavarovanja so neveljavna.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0075117
ZGD-1 člen 247, 247/3, 294, 294/3, 305, 305/1, 395, 395/2. ZBan-1 člen 214.
izpodbijanje sklepov skupščine – delničarjeva pravica do obveščenosti – dolžnost posredovanja informacij – pridobivanje lastnih delnic – cena pridobljenih lastnih delnic – zaupni podatki – podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora
Ne drži, da ZGD-1 ne določa tehnike poročanja. Iz določb ZGD-1 in sodne prakse izhaja, da mora poslovodstvo pred skupščino delničarju zagotoviti pisno gradivo (tj. letno poročilo) s podatki, ki se bodo lahko ustno obravnavali na skupščini v okviru točk dnevnega reda. Pravica do obveščenosti je pravica delničarja, ki je časovno omejena na skupščino. Zato ima delničar zahtevek za razveljavitev skupščinskih sklepov le, če je katerikoli delničar že na sami skupščini od poslovodstva zahteval podatke in jih ni dobil.
Pritrditi ni pritožbenim izvajanjem, da je terjatev tožnika do toženke (banke) na podlagi drugega odstavka 130. člena ZPlaSS zastarala. Citirana določba ne uzakonja zastaranja terjatve zaradi neodobrene plačilne transakcije, temveč uporabniku plačilnih storitev nalaga obvestilno dolžnost o neodobreni oziroma nepravilno izvršeni plačilni transakciji. To obvestilno dolžnost mora uporabnik uveljavljati brez odlašanja po ugotovitvi, da je prišlo do takšnih plačilnih transakcij, vendar najkasneje v roku 13 mesecev po dnevu obremenitve. V kolikor v danih rokih obvestilne dolžnosti ne izpolni, mu ponudnik storitev (banka) ni dolžna zagotoviti popravka, to je povrnitve zneska neodobrene plačilne transakcije. Navedeni rok tako predstavlja materialni prekluzivni rok, ko po samem zakonu preneha pravica uporabnika terjati od banke povrnitev neodobrenega plačila, ne pa roka za zastaranje terjatve.
Po določbi prvega odstavka 119. člena ZPlaSS za škodo od neodobrene plačilne transakcije primarno odgovarja banka. Razbremenitev odgovornosti banke zaradi ravnanja uporabnika (potrošnika) določa 1. točka četrtega odstavka 119. člena ZPlaSS v zvezi s prvim ter drugim odstavkom 120. člena ZPlaSS. Po citiranih določbah banka ne odgovarja za tisto škodo, ki bremeni uporabnika.
Sanacijska odločba BS je oblikovalna, zato formalni zaključek sanacije nastopi z izdajo odločbe BS o zaključku sanacije in ima vpis v sodni register zgolj deklaratorni značaj. Po stališču vrhovnega sodišča podrejene terjatve zapadejo, ko se sanacija „de facto“ zaključi. Sanacija LB je po stališču vrhovnega sodišča „de facto“ zaključena, ko so bile vnovčene slabe terjatve in poplačane uveljavljene potencialne obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0065250
ZOR člen 262, 262/1, 1035, 1043.
bančni denarni depoziti – hranilne vloge – učinki obveznosti – upnikove pravice in dolžnikove obveznosti – izpolnitev obveznosti – odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti sarajevske podružnice – pasivna legitimacija – zastaranje – obresti – tek obresti – prepoved ne ultra alterum tantum – uporaba slovenskega prava
Noben veljavni predpis v RS ni posegel in ne posega v pravice varčevalcev iz pravnega posla - depozitnega razmerja in tudi ne v jamstvo tožene stranke.
ZBH člen 13,63, 77. ZHKS člen 11. ZBS člen 2, 5, 20, 34, 39, 92. ZBan 130, 240, 241, 241/2, 241/3, 241/5, 244, 244/3.
hranilno kreditna služba – jamstvo za hranilne vloge – dolžnost obveščanja – odgovornost Banke Slovenije
Banka Slovenije (toženka) ni imela nobene obveznosti obveščanja vlagateljev oziroma javnosti v zvezi s poslovanjem hranilno kreditnih služb oziroma o sistemu jamstva za vloge pri hranilno kreditnih službah. Hranilno kreditne službe so poslovale po ZHKS in za opravljanje dejavnosti niso potrebovale dovoljenja toženke, ki tudi ni bila dolžna oziroma pristojna izvajati bonitetnega nadzora nad poslovanjem hranilno kreditnih služb.
devize na deviznih hranilnih knjižicah – jamstvo RS – obveznosti LB Ljubljana d.d. - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ – uporaba domačega prava
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da konkretno pravno razmerje med varčevalko (tožnico) in toženko z vprašanjem nasledstva bivše SFRJ ni povezano. Vprašanje jamčevanja države za bančne vloge nima vpliva na legitimacijo tožene stranke.
pogodba o bančnem depozitu – devizna hranilna knjižica– depoziti v podružnicah Ljubljanske banke d.d. na ozemlju nekdanje SFRJ – obveznosti Ljubljanske banke d.d.
Za devizne vloge, vložene v podružnicah Ljubljanske banke d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ, odgovarja ta banka in ni podano jamstvo RS.
ZBH člen 2, 34, 63, 79. ZHKS člen 11, 15. ZBan člen 240, 241, 241/2, 241/3, 241/4, 244, 244/1.
hranilnokreditna služba – nadzor nad hranilnicami – nadzor nad varnim in skrbnim poslovanjem – vloga Banke Slovenije – jamstvo ustanoviteljev
Nadzor glede varnega in skrbnega poslovanja je bila tožena stranka (BS) zavezana opravljati le nad bankami in hranilnicami, ki jim je izdala dovoljenje za poslovanje, na pa nad hranilno kreditnimi službami.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0055603
ZOR člen 13, 214, 262, 262/2, 295, 13, 214, 262, 262/2, 295.
prenos poslovanja menjalnice na drugo banko - zamuda z izpolnitvijo - sklep banke slovenije o načinu opravljanja menjalniških poslov
Banka je izvrševala svoje pravice v skladu z namenom, zaradi katerih so ji bile te dane z akti Banke Slovenije, zato ni podana njena odškodninska odgovornost.