Upravni organ bi moral ugotoviti, ali je bila zahteva za denacionalizacijo, v skladu s pozivom upravnega organa prve stopnje, dopolnjena s potrdili o državljanstvu upravičencev v času podržavljenja oziroma drugimi potrebnimi sestavinami.
izstop iz članstva in povrnitev vloženih prispevkov - stvarna pristojnost
Tožeča stranka je v skladu z določbami Pravil sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije, katerega zavarovanec je bila, zaradi prekinitve članstva uveljavljala povrnitev vloženih prispevkov. Članstvo pri toženi stranki je prostovoljno, pri čemer so njihovi zavarovanci ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do ustreznih dajatev na podlagi sklenjenih pogodb in vplačanih prispevkov. Ker je sporno vprašanje povrnitve vloženih sredstev zaradi izstopa iz članstva, kar je bilo dogovorjeno s pogodbo, gre za prekinitev civilnopravnega razmerja in premoženjskega spora, ki iz njega izvira. Zato v tem primeru ne gre za socialni spor v smislu določb prvega odstavka 5. člena ZDSS.
spor o pristojnosti - ugotovitev krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti - predhodni preizkus tožbe - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče, ki v sporu o pristojnosti uspe, doseže isti cilj kot z (utemeljenim) sklepom o krajevni nepristojnosti. Zato so časovne omejitve, v katerih se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, tudi časovne omejitve, ki jih mora upoštevati vrhovno sodišče pri odločanju v sporih med sodišči o krajevni pristojnosti.
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno samo ob predhodnem preizkusu tožbe. V primerih, ko pride zadeva na pravdno sodišče po ugovoru zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine predhodnega preizkusa tožbe sicer ni mogoče omejiti na čas pred vročitvijo predloga za izvršbo toženi stranki (dolžniku), nikakor pa predhodni preizkus tožbe ne seže v čas preko razpisa naroka za glavno obravnavo.
ZOR, ki v 154. členu navaja različne oblike odgovornosti, v prvem odstavku 159. člena izključuje odgovornost za povzročitev škode v primeru, ko povzročitelj škode zaradi duševne bolezni ali slaboumnosti ali kakšnega drugega vzroka ni zmožen razsojati. Ob tem pa v posebnem poglavju: odgovornost za drugega predpisuje odgovornost oseb, ki so lahko odgovorne za ravnanje takih oseb.
V 164. členu domneva odgovornost tistega, ki je po zakonu ali po odločbi pristojnega organa ali po pogodbi dolžan nadzorovati tako osebo. Ob nesporni dejanski ugotovitvi, da je toženkin varovanec slaboumna oseba in da je toženka na podlagi odločbe skrbstvenega organa njegova skrbnica, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je po prvem odstavku 164. člena ZOR domnevalo njeno krivdo.
ZOR člen 65, 481, 488, 488/1-1, 488/1-3, 490, 492, 492/1, 492/2, 500, 500/1.
prekluzija - razveza pogodbe - odprava napak - prodajna pogodba - odgovornost za napake - pravice kupca - izguba pravic
Kupec je pri uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov časovno omejen, prevara prodajalca pa prepreči nastop prekluzije. Pri tem ni nujno, da subjektivni element prevare obstoji pri prodajalcu že na začetku; zadostuje, da prodajalčevo ravnanje kupca zavede v prepričanje, da bo njegov ugovor rešen brez pravde, to pa se potem ne uresniči.
Besedi "predpisano, veljavno" dovoljenje kažeta, da ne zadošča, da bi zavarovanec kadarkoli in kjerkoli pridobil dovoljenje za upravljanje katerihkoli vozil, temveč se zahteva tako dovoljenje, ki v skladu s predpisi zagotavlja pravico do vožnje motornega vozila. Ker tožnik ni imel vozniškega dovoljenja, ki bi mu omogočalo upravljanje motornega vozila v prometu, in je bil po nesreči proti njemu celo uveden postopek zaradi prekrška, ker je vozil osebni avto v času, ko je bilo v njegovem vozniškem dovoljenju zabeleženo, da mu je bil izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju od 20.6.1996 do 20.8.1996, ni mogoče trditi, da je imel predpisano veljavno dovoljenje za upravljanje motornega vozila.
Za to, da pride do izključitve obveznosti zavarovalnice, je potrebna povezava med izključitvenim razlogom in zavarovalnim primerom, torej vzročna zveza med tem, da je tožnik upravljal vozilo brez predpisanega veljavnega dovoljenja in med nastankom škode, ki jo je utrpel.
grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - grožnja z arondacijo - vrnitev kmetijskih zemljišč
Ker je upravičenkino premoženje prešlo v državno last najprej na podlagi menjalne pogodbe, ki jo je sklenila v sili, je upravičena do vrnitve tega premoženja. Res je bila toženki sprva dana nadomestna nepremičnina, vendar je morala tudi to nepremičnino kasneje prodati zaradi grožnje z arondacijo, zato sodišče druge stopnje utemeljeno pojasnjuje, da je bila upravičenki storjena krivica v dveh korakih, saj ji je bila parcela št. 16/33 k.o... odvzeta z dvema pravnima posloma.
pravdna sposobnost - poslovna sposobnost polnoletne osebe
Tožnik izpodbija veljavnost umika tožbe tudi s trditvijo, da v času podpisa umika ni bil poslovno in s tem pravdno sposoben (79. člen ZPP). Poslovna sposobnost polnoletne osebe se predpostavlja, delno ali popolno poslovno nesposobnost, ki ima za posledico pravdno nesposobnost, pa je treba dokazati. Tega tožnik ni storil. Zato ne more uspešno zatrjevati neveljavnosti umika tožbe zaradi pravdne nesposobnosti.
pristojnost v odškodninskih sporih - delegacija pristojnosti
Predlog tožene stranke ni v skladu z namenom določil o krajevni pristojnosti v odškodninskih sporih.
Krajevna pristojnost sodišča se določa glede na zvezo posameznega spora z določenim sodnim okolišem. Ta zveza je v tem, da pravdne stranke prebivajo v določenem okolišu, da se tam nahaja sporni predmet ali je tam prišlo do spornega dogodka, da pred sodiščem že teče kak drug postopek in podobno. V odškodninskih sporih je želel zakonodajalec tožniku olajšati sodno varstvo, zato mu je omogočil, da lahko izbere namesto sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče, ki je zanj ugodnejše, bodisi po območju, na katerem je bilo storjeno škodno dejanje, v primeru smrti ali hude telesne poškodbe pa tudi po območju tožnikovega prebivališča.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbo, da je bila odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi dokaznega predloga za odreditev izvedenca, ki bi ocenil, ali se je obdolženec zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja sploh sposoben zagovarjati, napačna, zagovornik uveljavlja razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o odmeri stroškov
Ker lahko odvetnik vloži zahtevo za varstvo zakonitosti le v obsojenčevo korist (1.odst. 421.čl. ZKP), vložil pa jo je v svojo, taka zahteva ni dovoljena, in jo je bilo zato potrebno zavreči.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141, 141/1. Zakon o vojaški obveznosti državljanov FLRJ (1946) člen 28, 28/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - kaznivo dejanje podpomoči zločincem na prostosti
Podpiranje osebe, ki se je leta 1948 pred rekrutacijo v jugoslovansko vojsko umaknila v ilegalo, ni pomenilo kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD, temveč kaznivo dejanje po paragrafu 141 Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen dokaz - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti - pogoji za glavno obravnavo - strokovno mnenje urada kriminalistične službe
Obtoženčeva navzočnost na glavni obravnavi je nujna in ni mogoče sojenje v njegovi nenavzočnosti, čeprav so ostali pogoji za to izpolnjeni, če je obtoženec pred preiskovalnim sodnikom zanikal storitev kaznivega dejanja ropa, če ga oškodovanec kot storilca ni prepoznal, če je slednjemu na njegovo zahtevo, da mu vrne denar in denarnico, odvrnil, da dejanja ni storil in da zato ne bo ničesar vračal, pri obtožencu pa tudi ni bila najdena denarnica in če obtoženca razen strokovnega mnenja urada kriminalistične službe o opravljeni daktiloskopski ekspertizi in izjave njegove matere, da ga tisto noč ni bilo doma, kar pa ni bilo nič nenavadnega, ker je v tistem obdobju pogosto izostajal z doma, drugi dokazi niso obremenjevali.
Ne drži trditev, da sodišče svoje odločbe ne bi smelo opreti na strokovno mnenje urada kriminalistične službe, ker so ga podali organi odkrivanja, ki niso nepristranski. Tako strokovno mnenje namreč samo po sebi ni nedovoljen dokaz, zato ga je potrebno v okviru proste presoje dokazov ocenjevati kot vsak drug dokaz.
premoženjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovalni primer
Ker stanovanjsko zavarovanje obsega le notranjost stanovanja, kljub temu, da je tožeča stranka posebej zavarovala plesk in slikarijo, tapete ter razne zidne, podne in stropne obloge v stanovanju (1.
točka drugega odstavka 17. člena STA-91), ni zavarovala fasade hiše. Zunanjost hiše, njene zidove in streho je mogoče zavarovati s požarnim zavarovanjem, ki krije različne rizike. Toda zavarovanje pred uničenjem ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu, izteka (lekaže), samovžiga ter izliva žareče mase je treba posebej zavarovati (drugi odstavek 1. člena P-89 in 1. točka drugega odstavka 18. člena P-89), tega pa tožeča stranka ni storila in ni plačala posebne premije.
Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo, saj je v 557. členu ZOR določeno, da mora posojilojemalec vrniti enak znesek denarja, kot ga je prejel kot posojilo. Po 558. členu ZOR je omogočena tudi obveznost posojilojemalca da poleg glavnice dolguje tudi obresti.
Tožnik je sprejel ponudbo za poravnavo, s katero je bila oseba, ki je bila odgovorna za škodo, prosta vseh obveznosti do tožnika. Ker je tožnik izpovedal, da je podpisal navedeno listino, sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta na podlagi 1089. člena ZOR šteli, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o poravnavi, s katero sta odpravili negotovost glede odškodninskega razmerja, ki je izviralo iz prometne nesreče. Zato sta pravilno zavrnili tožnikov zahtevek, po katerem naj bi ponovno razpravljali o razmerju, ki sta ga pogodbeni stranki medsebojno že uredili.
ZZZDR člen 78, 79, 105. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - pravica otroka, da pove svoje mnenje - zaslišanje otroka
Pogovor (po terminologiji Konvencije zaslišanje) z obema otrokoma opravljen pri centru za socialno delo. S pogovorom, ki je bil opravljen pri centru za socialno delo, pa so bile v celoti izpolnjene zahteve iz Konvencije, ki ne določa, da se mora pogovor z otrokom opraviti pred sodiščem na obravnavi in v navzočnosti obeh staršev, kot v reviziji predlaga toženec.
avtorsko pravo - prenos materialnih avtorskih pravic - oblika pogodbe - ničnost - pravica skesanja
Avtor lahko s pogodbo prenese na drugo osebo posamične materialne avtorske pravice (drugi odstavek 70. člena ZASP). Glede na določbo prvega odstavka 80. člena ZASP mora tak posel biti sklenjen v pisni obliki, vendar pa izostanek predpisane oblike glede na določbo drugega odstavka te določbe ne vpliva rušitveno na (ustno ali kako drugače sklenjeno) pogodbeno razmerje. To pomeni, da tudi ustno sklenjeno pogodbeno razmerje ni brez pravnega učinka (nično). Pravne posledice izostanka obličnosti so v tem, da se morebitne sporne ali nejasne določbe interpretirajo v avtorjevo korist.
izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Obe sodišči pa sta tudi materialno pravo pravilno uporabili. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da tožena stranka ni lastnica spornega stanovanja, za uporabo stanovanja pa tudi nima nobenega drugega pravnega naslova. Stanovanje tako uporablja brez stvarnopravne ali obligacijskopravne podlage, tedaj brez pravnega naslova.