CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00057849
ZPP člen 18, 18/3, 108, 108/4. ZMZPP člen 4. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-2.
zavrženje tožbe - spor z mednarodnim elementom - določitev pristojnosti - nepristojnost sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - kršitev avtorske pravice - avtorsko delo - odstranitveni zahtevek - nepogodbena odškodninska odgovornost - denarna odškodnina - poziv na dopolnitev tožbe - subsidiarna uporaba zakona
Po določilu 2. točke 7. člena Uredbe Bruselj I bis je oseba s stalnim prebivališčem v državi članici lahko tožena v drugi državi članici v zvezi z delikti in kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka.
Toženka je izdelke v embalaži z dizajnom tožnice prodajala na Švedskem, zato so pravilni razlogi sodišča, da za zahtevek za odstranitev blaga iz prometa in javnosti pristojnost slovenskega sodišča ni podana.
KZ-1 člen 123, 123/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8. ZNPPol člen 46.
nezakoniti dokazi - prepoznava obdolženca - prepoznava na podlagi fotografij - identiteta storilca - huda telesna poškodba - neutemeljena pritožba
Navedbe zagovornikov, ki poskušajo prepričati, da izpodbijana sodba temelji na nezakonitih dokazih, so netočne in jim zato ni slediti. To velja tudi za navedbe o nezakonitosti opravljene prepoznave obdolženca, saj iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila v obravnavanem primeru taka prepoznava v smislu določb 46. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije sploh opravljena. Navedenim pričam je obdolženčevo fotografijo pokazal prijatelj, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, zato zagovorniki s takimi zavajajočimi navedbami ne morejo uspeti, še manj pa s tem vzbuditi dvom o načinu ugotovitve identitete storilca obravnavanega kaznivega dejanja.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - najemno stanovanje - pogojna obsodba s posebnim pogojem - preizkusna doba - premoženjsko pravni zahtevek - razumljivost izreka sodbe - zakonska označba kaznivega dejanja - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravilnost in zakonitost sodbe - odločilna dejstva - soočenje - konkretizacija izvršitvenega dejanja - odločba o kazenski sankciji - stroški kazenskega postopka
Samo zaradi napačne numerične označbe zakonske določbe, izrek sodbe ne more biti nerazumljiv. Drugače bi bilo, ko bi bilo v izreku sodbe prepisano besedilo takšne zakonske določbe, ki bi potem resnično nasprotovala preostalemu besedilu v izreku, zaradi česar ta ne bi bil več razumljiv.
Končno, t.i. materialna podlaga za temelj in višino škode v odločbi o prisojenem premoženjskopravnem zahtevku ni pogoj za razumljivost izreka v tem delu sodbe. Zadostuje navedba zavezanca in upravičenca ter predmet premoženjskopravnega zahtevka iz drugega odstavka 100. člena ZKP, ki v konkretnem izreku ne manjka, pa je potem znano, zakaj mora obdolženec kot zavezanec po prisojenem premoženjskopravnem zahtevku ravnati in na drugi strani, zakaj je oškodovana gospodarska družba upravičena do plačila zneska iz tega zahtevka.
Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožnico, da izvršitveni ravnanji v opisu dejanja nista konkretizirani na način, da bi bilo mogoče ugotoviti, v čem se razlikujeta. Res je sicer, da ravnanji v opisu dejanja nista vedno dosledno razmejeni z glagolom poškodovati oziroma napraviti za nerabno, vendar sta to glagola iz zakonskega - neobveznega dela opisa kaznivega dejanja, medtem ko je po dejanskem - obveznem delu opisa jasno, da zaradi porezane ograje balkon in prizidek stanovanja še nista bila napravljena za nerablena, kot sta bila denimo napravljena za nerablena stikalo in luč nad vhodnimi vrati stanovanja, potem ko sta bila razbita.
Ko sodišče v pogojni obsodbi, ob splošnem določi še posebni pogoj, ne prekorači nobene pravice, saj je do tega upravičeno po tretjem odstavku 57. člena KZ-1. Stvar izpodbojnega razloga iz 374. člena ZKP pa je, ko je bilo to storjeno brez predhodno upoštevanih odločilnih dejstev. Sodišče druge stopnje je zato pritožnico zavrnilo glede uveljavljane kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, hkrati pa ji je sledilo, ko je utemeljeno opozarjala na vrsto odločilnih dejstev, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo predhodno upoštevati zato, da bi bila naložitev posebnega pogoja tudi vsebinsko in ne le formalno pravilna.
Sama dodelitev brezplačne pravne pomoči ne utemeljuje oprostitve vrnitve in plačila stroškov kazenskega postopka iz četrtega odstavka 95. člena ZKP, do oprostitve sodne takse po šestem odstavku 11. člena ZST-1 pa je upravičen zgolj tisti, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00058329
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 50. ZPP člen 357a. ZS člen 3.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za izrek ukrepa - obrazloženost odločitve - izvajanje dokazov - dopolnitev dokaznega postopka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - rok za pritožbo
Sodišče prve stopnje poleg opisanega zgolj podaja zaključek, da pridržana oseba že sedaj hudo ogroža svoje zdravje in življenje, pa ne obrazloži s čim ga ogroža in kakšni (konkretni) nevarnosti za zdravje in življenje se izpostavlja (zadnji odstavek na 5 strani izpodbijanega sklepa). Ostali zaključki v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa so na ravni abstraktne in potencialne možnosti ogrožanja – udeleženka bi lahko hudo ogrožala zdravje in življenje drugih, ker se dezorganizirana in dezinhibirana ne bi zmogla zadovoljivo držati vseh ukrepov za obvladovanje širjenja COVID; ne bi bila sposobna primerno poskrbeti za svojo varnost, zdravje in življenje; bi lahko padla in se poškodovala; ne bi prepoznala slabšanja in ogrožanja, ki si ga počne, bolezen bi se razraščala (in bi se težave stopnjevale v primerjavi s stanjem ob sprejemu); ob vsem tem je realno pričakovati, da bi hudo ogrožala svoje zdravje in življenje. Takšnih nekonkretiziranih in abstraktnih nevarnosti ni mogoče umestiti pod zakonski dejanski stan iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - načelo otrokove koristi
Odločilen pri presoji o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo je gotovo odnos staršev do otroka in torej ne predvsem njun medsebojni odnos. Vendar pa je ta pomemben pri tej presoji takrat, kadar se nerazčiščeni konflikti v partnerskem odnosu prenašajo oziroma negativno vplivajo na otroke, da ogrožajo otrokovo korist. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v največjo otrokovo korist, da se s 1. 9. 2022, ko otrok prehaja v šolo, stiki uredijo tako, da bo mld. otrok s vsakim od staršev preživljal polovico časa, saj kot je pojasnila izvedenka je otroku v korist, če se stiki razporedijo enakomerno med starša tako, da otrok preživi enako časa z obema staršema.
ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-7, 50, 50/5, 50/5-5. Splošni akt o cestninjenju (2018) člen 1, 1.2. ZP-1 člen 6.a, 26, 26/6, 155, 155/1, 155/1-5, 155/1-8, 156, 156/-1.
prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - blanketna norma - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - prekoračitev obdolžilnega predloga - kršitev materialnih določb zakona - prekršek neznatnega pomena - omilitev globe
Zakaj bi naj bili razlogi sodbe nerazumljivi in sami s seboj v nasprotju, pritožba posebej ne argumentira, v delu, kjer pa uveljavlja, da so razlogi sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi oziroma v nasprotju z navedbami v postopku postavljenega izvedenca, pa gre za uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja storilcu očitanih prekrškov, ki pa v tem postopku ni dovoljen pritožbeni razlog skladno z drugim odstavkom 66. člena ZP-1, zato se pritožbeno sodišče do tovrstnih pritožničinih pritožbenih navedb ne bo opredeljevalo.
Obdolženec obtožen tudi storitve kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po tretjem v zvezi z drugim in prvim odstavkom 299. člena KZ-1 in preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ-1, ki sta umeščeni v XXIX. poglavje KZ-1 in za kateri je zagrožena kazen od enega do petih let zapora. Drugi odstavek 196. člena ZKP ne dopušča varščine v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, pa je obdolženec utemeljeno sumljiv storitve med drugim tudi kaznivega dejanja iz XXIX. poglavja KZ-1, za katero je predpisana kazen pet ali več let zapora. Torej v predmetni zadevi pripora niti ni možno nadomestiti z milejšim ukrepom varščine.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - slabo premoženjsko stanje - odnos do kaznivega dejanja - upravičeni razlogi
Materialno premoženjski položaj obsojenke torej ni edino merilo, ki izkazuje obsojenkin odnos do izvršenega kaznivega dejanja, oziroma njegovih posledic. Slabše premoženjsko stanje obsojenke, na kar se v pritožbi sklicuje obsojenkin zagovornik, torej ni in ne more biti edini pokazatelj upravičenosti neizpolnitve posebnega pogoja, kot skuša to v pritožbi prikazati obsojenkin zagovornik.
ZDen člen 72. OZ člen 191, 270, 285, 287, 288. ZIZ člen 55.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - postopek denacionalizacije - vrnitev podržavljenih zemljišč - višina nadomestila - nemožnost uporabe nepremičnine - dopolnitev izvedenskega mnenja - pritožbena obravnava - dokazno breme - nečista denarna terjatev - cene v času sojenja - les in lesni sortimenti - prodaja lesa - delna izpolnitev - valorizacija - vračunavanje delne izpolnitve - ugovor v izvršilnem postopku
Ker je bilo dokazno breme za trditev, da je bila (zaradi neustreznih tarif, napak pri merjenju ali dodatno posekanega drevja) bruto količina posekanih dreves v obravnavanem obdobju večja od uradno evidentirane, na tožnici, tega bremena pa ni zmogla, je neto količina lesa, ki pomeni izhodišče za izračun nadomestila, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovljena.
Tožnica pravilno opozarja, da gre pri nadomestilu po 72. členu ZDen, ki predstavlja povračilo koristi, ki bi jo tožnica dosegla, če bi nepremičnine v času od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti posameznih odločb, sama uporabljala oziroma z njimi upravljala, za nečisto denarno terjatev. To pa posledično pomeni, da mora sodišče nadomestilo izračunati ob upoštevanju razmer (cen) v času sojenja.
Valorizacija predstavlja matematično metodo izenačitve časovno-vrednostnega trenutka obračuna terjatve. Ker je nadomestilo, do katerega je tožnica upravičena, odmerjeno po cenah ob zaključku obravnave pred sodiščem prve stopnje, je treba na enak način upoštevati tudi realno vrednost delnega plačila.
Znesek delnega plačila se poračuna tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so se natekle do dneva plačila, morebiten ostanek pa se uporabi za (delno) plačilo glavnice.
Pravnomočnost sklepa o izvršbi v morebitnem predhodnem izvršilnem postopku ne preprečuje izvršilnemu sodišču, da v novem postopku ponovno preizkusi obstoj vseh predpostavk za izvršbo, med drugim tudi zapadlost obveznosti iz izvršilnega naslova. Sodišče je na pravnomočni sklep o izvršbi vezano le v posameznem izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan. Meje pravnomočnosti ne sežejo v nov postopek. Sklicevanje upnika na odločitve v predhodnih postopkih po pojasnjenem nima pomena.
določitev preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev bremena preživljanja - skrb za otroka
Preživnina ni omejena zgolj na zadovoljevanje otrokovih potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist, v okviru obstoja zadostnih sredstev zanje na strani tistih, ki so otroka dolžni preživljati.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00058410
ZDZdr člen 39, 53.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
Zadržani osebi je potrebno urediti medikamentozno terapijo. To je mogoče le pri zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, kjer je zagotovljena potrebna strokovna podpora, nadzor nad pacientom, intenzivno spremljanje vitalnih znakov ter sprotno prilagajanje odmerkov terapij.
ZIZ člen 226, 226/1, 226/4, 238f, 238f/1. ZVPSBNO člen 1.
izvrševanje odločbe o osebnih stikih - denarna kazen - namen denarne kazni - izpolnitev obveznosti - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Pritožba utemeljeno opozarja, da dolžnica nima pravice odločati o tem ali bodo imeli otroci stike z očetom (upnikom) ali ne, vendar je iz poteka tega izvršilnega postopka razvidno, da je bil namen sklepa o izvršbi dosežen, saj stiki sedaj potekajo na dogovorjen način, ki ga očitno dolžnica spoštuje. Ko pritožba govori o pasivnosti sodišča ter navaja časovni okvir reševanja dolžničinega ugovora in upnikovega predloga za izrek višje denarne kazni, smiselno opozarja na vprašanje, ali je bilo v zadevi odločeno brez nepotrebnega odlašanja. Če je upnik menil, da je bila v postopku kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku, je imel na voljo pravna sredstva, ki jih zaradi varstva te pravice določa ZVPSBNO.
Namen denarne kazni, ko gre za izvršbo zaradi stikov, ni kaznovanje dolžnice. Denarna kazen v tem primeru predstavlja izvršilno sredstvo, ki kot posredna prisila vpliva na voljo dolžnice, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet obveznosti iz izvršilnega naslova.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - največja korist otroka - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - preživninska obveznost staršev
Odločilen pri presoji o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo je gotovo odnos staršev do otroka in torej ne predvsem njun medsebojni odnos. Vendar pa je ta pomemben pri tej presoji takrat, kadar se nerazčiščeni konflikti v partnerskem odnosu prenašajo oziroma negativno vplivajo na otroke, da ogrožajo otrokovo korist. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v največjo otrokovo korist, da se s 1. 9. 2022, ko otrok prehaja v šolo, stiki uredijo tako, da bo mld. otrok s vsakim od staršev preživljal polovico časa, saj kot je pojasnila izvedenka je otroku v korist, če se stiki razporedijo enakomerno med starša tako, da otrok preživi enako časa z obema staršema.
odločitev o stroških postopka - načelo uspeha pravdnih strank - neuspeh v postopku - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke - obveznost povrnitve - slabo premoženjsko stanje toženca
Sodišče prve stopnje je o stroških postopka pravilno odločilo na podlagi uspeha strank v postopku.
Šibko premoženjsko stanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve.
Toženka je v primeru, da izpolnjuje predpisane pogoje, lahko oproščena le lastnih stroškov postopka, ne pa tudi stroškov, ki jih mora zaradi neuspeha v postopku povrniti nasprotni stranki.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - vsebinsko prazna sodba - neobrazložena odločba - standard obrazloženosti sklepa - pravica do izjave - pravica do pritožbe - pravica do pravnega sredstva
Obrazložitev ne nudi odgovorov o tem, kaj je predmet obravnavane druge zadeve in zakaj bi odločitev v tej zadevi predstavljala predhodno vprašanje v tem postopku. Obrazložitev je prazna in ne zadostuje niti minimalnim standardom obrazloženosti. Odločba mora biti v bistvenih točkah obrazložena na način, da je mogoča presoja njene pravne pravilnosti. Pravica do obrazloženosti sodne odločbe je tesno povezana s pravico do pravnega sredstva
ZPVAS člen 8, 8/2, 10. ZD člen 84, 84/1, 221. ZDen člen 81.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - agrarna skupnost - dodatni sklep o dedovanju
ZPVAS napotuje tudi na 221. člen ZD, na podlagi katerega sodišče z novim (dodatnim) sklepom o dedovanju razdeli pozneje najdeno premoženje (v tem primeru premoženjske pravice, vrnjene po določbah ZPVAS) na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil - pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - provizija za posredovanje pri prodaji nepremičnin - pogodbena provizija
Za tožnikovo interpretacijo 3. točke pogodbe v procesnem gradivu ni podlage. Popust v višini 50 % je vezan na okoliščine, ko tretja oseba (kupec) ob ogledu ali kasnejših pogajanjih izrecno odkloni plačilo posredovanja in bi plačilo za posredovanje s strani tretje osebe pomenilo bistveni nagib k (ne)sklenitvi prodajne pogodbe. Nikakor pa popust ni pogojevan s tožnikovo (dokončno) izpeljavo posla. Okoliščine v zvezi s popustom, ki jih ureja prej citirana določba, so bile v obravnavanem primeru izpolnjene. To pa predstavlja še dodaten argument k ugotovitvi, da znaša toženčeva obveznost 2 % in ne 4 % od pogodbe vrednosti.