ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 394, 394-10, 394-11, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 143, 257.. ZNPPol člen 4.. ZDSS-1 člen 19.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost - identično dejansko stanje - zavrženje kazenske ovadbe
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni podan obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, ker tožnik v pravnomočno končanem postopku ni ravnal (procesno) skrbno glede novih dokazov.
Pravilen je tudi zaključek, da dejstvo, da je Specializirano državno tožilstvo zoper tožnika zavrglo kazensko ovadbo oziroma odstopilo od kazenskega pregona, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 11. točki 394. člena ZPP, saj je sklep o zavrženju kazenske ovadbe le odločitev tožilstva in ne pravnomočna sodna odločba kazenskega sodišča, na katero bi bilo sodišče vezano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00058385
ZPP člen 185, 214. SZ-1 člen 111. OZ člen 198, 393, 393/1, 393/2.
izselitev najemnika - izselitev iz nepremičnine - izpraznitev stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - pravica do odkupa stanovanja - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - pravna podlaga - nezakonito bivanje v stanovanju - obratovalni stroški - uporabnina - presoja sklepčnosti tožbe - sprememba tožbenega zahtevka - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - trditvena in dokazna podlaga - nesporna dejstva - solidarna obveznost - deljiva obveznost - pravice oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva - postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča - nedopustna pritožbena novota
Toženci niso uspeli dokazati, da četrta toženka in njeni otroci stanovanje upravičeno zasedajo kot lastniki oziroma, da bi imeli kakšno drugo pravno podlago za uporabo spornega stanovanja, ki bi preprečevala njegovo izpraznitev.
Hipotetična možnost odkupa stanovanja ni dovolj. Če toženci menijo, da imajo na spornem stanovanju lastninsko pravico, morajo to uveljavljati z ustreznimi zahtevki v pravdi.
Ker gre pri obveznosti na strani več tožencev kot dolžnikov za deljivo obveznost in ni določena drugačna delitev, se obveznost deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti. Takšna obveznost je manj od solidarne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00057965
ZIZ člen 42. ZUP člen 179, 180, 180a. ZPP člen 274. ZD člen 163.
dodatni sklep o dedovanju - potrdilo o izvršljivosti odločbe - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - rok za podajo predloga - novela ZIZ-L - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) - potrdilo o pravnomočnosti - datum pravnomočnosti sodne odločbe - popravek - sodno varstvo - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga
Pritožbeni očitek, da razlogi sodišča, ki je predlog dedinje kot prepozen zavrglo, temeljijo na napačni uporabi tretjega odstavka 42. člena ZIZ, je utemeljen.
Pritožbeno sodišče ponovno zavrača očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo njen predlog obravnavati ob uporabi četrtega odstavka 180.a člena ZUP. Ta ureja primer, kadar stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo oziroma druga listina, ki je bila izdana v skladu s 179. ali 180. členom ZUP, ni v skladu s podatki iz uradne evidence in zato predlaga spremembo tega potrdila oziroma listine. Da bi bilo potrdilo, ki ga je prejela dedinja, v nasprotju z evidenco vpisnika, predlagateljica tudi v tej zadevi ne zatrjuje, druge uradne evidence o pravnomočnosti odločb zapuščinskega sodišča pa državni organi ne vodijo.
Vsakdo, ki v sodnem postopku zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist oziroma da se bo izboljšal njegov pravni položaj. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora paziti sodišče ves čas postopka in tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.
sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - bančni kredit - likvidnostno stanje stranke - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse
V zvezi s pritožbenimi navedbami o plačevanju stanovanjskega posojila višje sodišče pritožnici pojasnjuje, da se finančne obveznosti stranke, ki jih je prostovoljno prevzela, pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse ne upoštevajo oziroma ne odštejejo od dohodka. Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - kumulacija zahtevkov - dediščinska tožba - delež na skupnem premoženju - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - korekturna dolžnost sodišča - vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije - vmesni ugotovitveni zahtevek - prejudicialnost vmesnega ugotovitvenega zahtevka - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - pristojnost okrožnega sodišča
Tako pravna teorija kot sodna praksa sta zavzeli stališče, da je vmesni ugotovitveni zahtevek treba zaradi prejudicialnosti presojati v razmerju do glavnega zahtevka in skupaj z njim. Vrednosti spornega predmeta za tak zahtevek zato ni treba posebej opredeliti. Če tožeča stranka kljub temu oceni vrednost spornega predmeta za vmesni ugotovitveni zahtevek, taka navedba ni upoštevna. Namen zavzetega stališča je namreč v tem, da se zagotovi skupno obravnavanje med seboj povezanih zahtevkov ne glede na opredelitev njihove vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00057918
OZ člen 134, 178, 184. ZGD-1 člen 579, 587. ZPP člen 8, 7, 212.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - opravičilo tožene stranke - umik objave - spletna stran - javna objava - kršitev osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice po tisku - poseg v čast in dobro ime pravne osebe - neresnične trditve - nedopusten poseg v čast in dobro ime - objektivno žaljiv zapis - zavajujoče informacije - neobstoj protipravnega ravnanja - vzročna zveza - pravno priznana nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - javno objavljeni podatki - statusno preoblikovanje družbe - resnični podatki - celovita dokazna ocena
Zmotno je pritožbeno naziranje, da bi sodišče moralo ugoditi tožbenemu zahtevku že samo zaradi protipravnega posega v osebnostne pravice tožeče stranke. Ugled in dobro ime sta osebnostni pravici, ki sta po 183. členu OZ priznani tudi pravnim osebam. Za okrnitev ugleda ali dobrega imena prisodi sodišče pravni osebi pravično denarno odškodnino, če spozna, da okoliščine primera to opravičujejo. Pravno priznana nepremoženjska škoda je po navedenem pravnem določilu že sama kršitev te osebnostne pravice. Vendar morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti povzročitelja izpolnjene tudi ostale predpostavke civilnega delikta: poleg škode in protipravnega ravnanja še vzročna zveza med ravnanjem odgovorne osebe in škodo. Najpogostejša pojavna oblika ravnanj, ki povzročajo okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe, ki so torej v vzročni zvezi, so različne izjave, dane v javnosti oziroma objave določenih trditev o delovanju – poslovanju pravne osebe, kar je bilo predmet očitanih ravnanj tožeče stranke tudi v obravnavani zadevi. Vzročna zveza med izjavo oziroma objavo o trditvah o določenih dejstvih in okoliščinah v zvezi z delovanjem pravne osebe in okrnitvijo ugleda pravne osebe je podana, kadar je vsebina te izjave oziroma njene objave neresnična. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v točki 107 sodbe, pa vzročne zveze ni, če v resnici nastopijo določena dejstva oziroma okoliščine, ki objektivno krnijo ugled oziroma dobro ime pravne osebe. V takih primerih so vzroki za okrnitev ugleda oziroma dobrega imena pravne osebe ta dejstva in okoliščine same, ne pa objava teh dejstev.
Trditveno in dokazno breme za prve tri predpostavke odškodninske obveznosti povzročitelja so tudi v primeru kršitev osebnostnih pravic pravne osebe na oškodovancu (protipravno ravnanje, obstoj škode in vzročna zveza), česar tudi po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka v tem postopku ni zmogla.
Dokazna ocena, da so bili objavljeni podatki o statusnem preoblikovanju tožeče stranke in o nadaljnjih pooblastilih prejšnjega zastopnika tožeče stranke resnični, temeljijo na pravilno ocenjenem procesnem gradivu.
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati neresničnosti objavljenih dejstev, je tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja vzročne zveze pravilno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VSL00064703
ZPP člen 3, 3/3. ZSPDSLS-1 člen 2, 3, 3/1, 3/1-4, 5, 26, 26/2, 27, 49, 49/1, 49/2, 52, 54. ZLNDL člen 5.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - odločitev o primarnem tožbenem zahtevku - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pritožbeni postopek - sodna poravnava - samoupravna lokalna skupnost - stvarno premoženje lokalne skupnosti - nedopustnost razpolaganja - nedovoljeno razpolaganje - razpolaganja strank v nasprotju s prisilnimi predpisi
Pri ravnanju s stvarnim premoženjem upravljalca (tožečo stranko) zavezujejo poleg načela gospodarnosti zlasti načela odplačnosti, enakega obravnavanja udeležencev v postopkih, načelo preglednosti vodenja postopka in sprejemanja odločitev ter načelo javnosti, ki bi bila v primeru sklenitve predložene sodne poravnave prezrta oziroma zanemarjena.
Postopek razpolaganja z nepremičnim stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede praviloma le, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki ga sprejme (zaradi spremenjenih razmer ali nepredvidenih okoliščin na trgu) in tudi dopolnjuje svet samoupravne lokalne skupnosti. Iz predložene poravnave ni razvidno, da bi bil v postopek obravnavanega razpolaganja vključen svet mestne občine.
Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se praviloma izvede z javno dražbo, razen, če se z javnim zbiranjem ponudb pričakuje višja kupnina. Zakon izjemoma dopušča neposredno pogodbo, vendar le v primerih: če se prodajajo solastniški deleži na nepremičninah, ki so manjši ali enaki 50 %; če se prodajajo solastniški deleži na zasedenih stanovanjih, ki jih zaseda solastnik; če je posamezna ocenjena ali orientacijska vrednost nepremičnine nižja od 20.000 EUR; ali če je pridobitelj pravna oseba javnega prava. V obravnavani zadevi ne gre za primer, ko bi bila dopustna neposredna pogodba.
Predložena sodna poravnava ne izpolnjuje opisanih zakonskih pogojev za razpolaganje s stvarnim premoženjem tožeče stranke po metodi neposredne pogodbe.
poškodbe nastale v prometni nesreči - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - tuja pomoč - strošek zdravniškega potrdila - strošek postopka - povrnitev stroškov postopka - povrnitev stroškov uveljavljanja odškodninskega zahtevka
Strošek zdravniškega potrdila, ne glede na to, ali je bila njegova pridobitev potrebna ali ne, je strošek, ki je nastal zaradi uveljavljanja odškodnine. Tožnik bi ga moral zato uveljavljati kot strošek postopka, ne pa kot materialno škodo. Odločitev o zavrnitvi tega dela zahtevka je zato, čeprav iz drugih razlogov, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058705
ZPP člen 108, 108/1, 181, 181/3, 285. ZFPPIPP člen 305, 305/4. ZZK-1 člen 14, 14/1, 14/4, 16.
poprava tožbe - sprememba tožbe - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - materialno procesno vodstvo - nedoločen zahtevek - nesklepčen zahtevek - formalna in vsebinska pomanjkljivost tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - pravnomočno razsojena stvar - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - vsebina vpisa hipoteke - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi - prekluzivni rok
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka obrestni del zahtevka postavila nedoločno, saj ni opredelila začetka teka zakonskih zamudnih obresti. To je sodišču prve stopnje narekovalo, da tožečo stranko v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozove k popravi oziroma dopolnitvi zahtevka. Določno postavljen zahtevek je namreč pogoj za njegovo vsebinsko obravnavanje. Ločiti je namreč treba med formalnimi in vsebinskimi pomanjkljivostmi tožbe oziroma zahtevka.
Poziv sodišča k popravi nedoločnega zahtevka v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP ni časovno omejen.
Odpravi vsebinskih pomanjkljivosti zahtevka pa je namenjena določba 285. člena ZPP, v kateri je urejeno materialno procesno vodstvo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058378
ZZK-1 člen 243. DZ člen 67. OZ člen 86.
izbrisna tožba - prodajna pogodba - nična pogodba - neveljavnost vknjižbe - nedopusten nagib - izigranje upnikov - dokazna ocena - skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino
Toženec je namenoma, s kombinacijo svojih pravnih dejanj dosegel, da tožničina terjatev iz prej toženčevega (nepremičnega) premoženja ne more biti poplačana. To, da je zaradi odtujitve dela svojih nepremičnin toženec prejel kupnino, na tako presojo ne vpliva. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni naključje, da je vsa denarna sredstva, čeprav je vedel, da ima tožnica do njega terjatev, (z vednostjo toženke) naložil v kriptovalute, na katere tožnica z izvršbo realno ne more poseči.
Glede na ugotovitev, da je bil glavni namen pogodbe izigrati tožnico kot upnico in ji preprečiti poplačilo, je pravilna materialnopravna presoja, da je pogodba zato v celoti nična. Pravilna pa je posledično tudi odločitev, da so neveljavni na podlagi te (nične) pogodbe izvedeni zemljiškoknjižni vpisi.
V postopku ni bila podana procesna predpostavka za pričetek reševanja tožbe.
Obvezne sestavine tožbe vsebuje 180. člen ZPP, ki v drugem odstavku res določa obveznost navedbe vrednosti spornega predmeta le, če je od tega odvisna pristojnost sodišča. Skladno s tretjim odstavkom 30. členom ZPP so za tovrstne zahtevke (objava popravka in objava odgovora po ZMed) pristojna okrajna sodišča. A je navedba vrednosti spornega predmeta, ne glede na navedeno določilo, obvezna skladno s 105.a členom ZPP, ki določa, da mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe, da bo torej sodišče, če bo ugotovilo da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Iz tega izhaja, da mora biti zahtevek konkretiziran, enako kot velja za izrek sodbe.
Pri pravočasnosti tožbe po 33. členu ZMed gre za dejstva, ki jih mora tožeča stranka zatrjevati in s tem upravičiti pravočasnost vložene tožbe. Tožnica se do pravočasnosti tožbe v dopolnitvi ni opredelila, že iz tega razloga gre šteti, da pravočasno vložene tožbe ni niti zatrjevala, niti dokazala.
DZ člen 4, 4/1, 67. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2. ZFPPIPP člen 384, 399, 399/1, 399/3.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev obveznosti - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj premoženja stečajnega dolžnika - aktivno iskanje zaposlitve
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je podana tudi ovira za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik brez lastnega prizadevanja za poplačilo dolgov ves čas teka stečajnega postopka ne more priti do odpusta obveznosti. Očitno je, da se je dolžnik zadovoljil s plačo, ki onemogoča upniku, da v tem postopku pride do vsaj delnega poplačila svoje terjatve. Da bi dolžnik tudi v teku tega postopka osebnega stečaja iskal bolje plačano službo doma ali v tujini, pa v tem postopku ni zatrjeval.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 7, 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme v tem sporu, da dokaže utemeljenost in s tem zakonitost izpodbijane odpovedi (drugi odstavek 84. člena ZDR-1), mora dokazati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki se očitajo tožniku. To pa je, da je neznani osebi izplačal z osebnega računa stranke banke A. A. znesek 3.530,00 EUR, ne da bi preveril identiteto osebe, ki ji je znesek izplačal, in ne da bi pri izplačilu upošteval navodilo za blagajniško in trezorsko poslovanje. Bistveno v tem sporu zato ni le to, ali je tožnik postopal po pravilih, ki veljajo v primeru izplačevanja denarja strankam banke, ampak tudi, ali je bil denar v resnici izplačan neznani tretji osebi in ne A. A. V tej zvezi je zato odločilno dejstvo, na katerega utemeljeno opozarja tožnik v pritožbi, ali je A. A. ves čas (torej tudi 7. 12. 2018) razpolagal s svojo bančno kartico in osebnimi dokumenti ter ali je tožnik denar (lahko) izplačal na podlagi predložene kartice in/ali osebnega dokumenta.
krivdni stroški - stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem - stroški vročanja - vabilo na narok - vabilo priči za zaslišanje - zaslišanje - vročanje - pooblaščeni vročevalec
Na splošno namreč velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti, čemur je torej priča B. B., ko je osebno na pošti dvignil obe posredovani vabili, v celoti zadostil.
začasna odredba za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - znatna premoženjska škoda
Pritožbeno sodišče ne more pritrditi sodišču prve stopnje, da odsvajanje avtomobila Audi, ki je bil vreden 50.500,00 EUR in plovila 7 metrov, ni neznatno premoženje.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 42/1, 44, 44/1, 44/2, 53. ZNP-1 člen 5, 42.
definicija pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je odločilna dejstva za sprejeto odločitev ugotavljalo mimo navedb predlagatelja v predlogu, to pa na podlagi dokazov, ki jih je sodišče pridobilo po uradni dolžnosti, pri izvajanju katerih in o razpravljanju o katerih pa predlagatelju ni bila dana možnost se izjaviti. Zato se kot utemeljeni izkažejo pritožbeni očitki o podani absolutni bistveni kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1.
ZVEtL-1 v 41. členu določa, da se postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča lahko začne, če je bila stavba, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, zgrajena pred 1. 1. 2003 in če lastnik stavbe v zemljiški knjigi še nima vpisane lastninske pravice na njenem pripadajočem zemljišču. Torej za začetek takšnega postopka zadošča in je potrebna le izpolnitev tovrstnih pogojev. Samo kasnejšo obravnavo pa usmerjajo trditve udeležencev in določbe ZVEtL-1. Od teh so bistvene določbe 42. in 44. člena ZVEtL-1.
Utemeljeno pa pritožnik izpostavlja tudi določbo 53. člena ZVEtL-1, ki predlagatelju omogoča sodno varstvo v tovrstnem postopku tudi v primeru, ko pogoji iz 42. člena ZVEtL-1 niso izpolnjeni in ki jo lastnik stavbe lahko uveljavi zgolj v tovrstnem postopku.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - nedovoljen poseg v lastninsko pravico - poseg v sosednje zemljišče - odvodnjavanje meteornih voda - vzpostavitev prejšnjega stanja - sanacija brežine - določenost tožbenega zahtevka
Lastnik ne sme poglabljati svoje nepremičnine ali tako posegati vanjo, da bi zaradi posegov sosednja nepremičnina izgubila trdnost, stabilnost ali oporo.
Tožbeni zahtevek je po eni strani dovolj konkreten, da ne dopušča izogibanja v smeri, da bi bili morebitni izvedeni podporni ukrepi nezadostni, po drugi strani pa dovolj odprt, da toženki še vedno pušča dovolj izbire.
fikcija vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - iztek roka za dvig pisanja
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.