CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00058385
ZPP člen 185, 214. SZ-1 člen 111. OZ člen 198, 393, 393/1, 393/2.
izselitev najemnika - izselitev iz nepremičnine - izpraznitev stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - pravica do odkupa stanovanja - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - pravna podlaga - nezakonito bivanje v stanovanju - obratovalni stroški - uporabnina - presoja sklepčnosti tožbe - sprememba tožbenega zahtevka - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - trditvena in dokazna podlaga - nesporna dejstva - solidarna obveznost - deljiva obveznost - pravice oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva - postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča - nedopustna pritožbena novota
Toženci niso uspeli dokazati, da četrta toženka in njeni otroci stanovanje upravičeno zasedajo kot lastniki oziroma, da bi imeli kakšno drugo pravno podlago za uporabo spornega stanovanja, ki bi preprečevala njegovo izpraznitev.
Hipotetična možnost odkupa stanovanja ni dovolj. Če toženci menijo, da imajo na spornem stanovanju lastninsko pravico, morajo to uveljavljati z ustreznimi zahtevki v pravdi.
Ker gre pri obveznosti na strani več tožencev kot dolžnikov za deljivo obveznost in ni določena drugačna delitev, se obveznost deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti. Takšna obveznost je manj od solidarne.
gradnja na tujem svetu - dobroveren graditelj - dobrovernost graditelja - dobroverna pridobitev nepremičnine - dobra vera pridobitelja nepremičnine - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - nasprotovanje gradnji - dobra vera priposestvovalca - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini
Izdaja gradbenega dovoljenja samo po sebi še ne pomeni, da je bil graditelj pošten oziroma v dobri veri, da gradi na svojem. V ugotovljenih okoliščinah tudi vlaganja v gradnjo na sporni nepremičnini s strani članov društva niso mogla privesti do pridobitve lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu.
V postopku ni bila podana procesna predpostavka za pričetek reševanja tožbe.
Obvezne sestavine tožbe vsebuje 180. člen ZPP, ki v drugem odstavku res določa obveznost navedbe vrednosti spornega predmeta le, če je od tega odvisna pristojnost sodišča. Skladno s tretjim odstavkom 30. členom ZPP so za tovrstne zahtevke (objava popravka in objava odgovora po ZMed) pristojna okrajna sodišča. A je navedba vrednosti spornega predmeta, ne glede na navedeno določilo, obvezna skladno s 105.a členom ZPP, ki določa, da mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe, da bo torej sodišče, če bo ugotovilo da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe. Iz tega izhaja, da mora biti zahtevek konkretiziran, enako kot velja za izrek sodbe.
Pri pravočasnosti tožbe po 33. členu ZMed gre za dejstva, ki jih mora tožeča stranka zatrjevati in s tem upravičiti pravočasnost vložene tožbe. Tožnica se do pravočasnosti tožbe v dopolnitvi ni opredelila, že iz tega razloga gre šteti, da pravočasno vložene tožbe ni niti zatrjevala, niti dokazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VSL00064703
ZPP člen 3, 3/3. ZSPDSLS-1 člen 2, 3, 3/1, 3/1-4, 5, 26, 26/2, 27, 49, 49/1, 49/2, 52, 54. ZLNDL člen 5.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - odločitev o primarnem tožbenem zahtevku - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pritožbeni postopek - sodna poravnava - samoupravna lokalna skupnost - stvarno premoženje lokalne skupnosti - nedopustnost razpolaganja - nedovoljeno razpolaganje - razpolaganja strank v nasprotju s prisilnimi predpisi
Pri ravnanju s stvarnim premoženjem upravljalca (tožečo stranko) zavezujejo poleg načela gospodarnosti zlasti načela odplačnosti, enakega obravnavanja udeležencev v postopkih, načelo preglednosti vodenja postopka in sprejemanja odločitev ter načelo javnosti, ki bi bila v primeru sklenitve predložene sodne poravnave prezrta oziroma zanemarjena.
Postopek razpolaganja z nepremičnim stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede praviloma le, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki ga sprejme (zaradi spremenjenih razmer ali nepredvidenih okoliščin na trgu) in tudi dopolnjuje svet samoupravne lokalne skupnosti. Iz predložene poravnave ni razvidno, da bi bil v postopek obravnavanega razpolaganja vključen svet mestne občine.
Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se praviloma izvede z javno dražbo, razen, če se z javnim zbiranjem ponudb pričakuje višja kupnina. Zakon izjemoma dopušča neposredno pogodbo, vendar le v primerih: če se prodajajo solastniški deleži na nepremičninah, ki so manjši ali enaki 50 %; če se prodajajo solastniški deleži na zasedenih stanovanjih, ki jih zaseda solastnik; če je posamezna ocenjena ali orientacijska vrednost nepremičnine nižja od 20.000 EUR; ali če je pridobitelj pravna oseba javnega prava. V obravnavani zadevi ne gre za primer, ko bi bila dopustna neposredna pogodba.
Predložena sodna poravnava ne izpolnjuje opisanih zakonskih pogojev za razpolaganje s stvarnim premoženjem tožeče stranke po metodi neposredne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00057965
ZIZ člen 42. ZUP člen 179, 180, 180a. ZPP člen 274. ZD člen 163.
dodatni sklep o dedovanju - potrdilo o izvršljivosti odločbe - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - rok za podajo predloga - novela ZIZ-L - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) - potrdilo o pravnomočnosti - datum pravnomočnosti sodne odločbe - popravek - sodno varstvo - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga
Pritožbeni očitek, da razlogi sodišča, ki je predlog dedinje kot prepozen zavrglo, temeljijo na napačni uporabi tretjega odstavka 42. člena ZIZ, je utemeljen.
Pritožbeno sodišče ponovno zavrača očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo njen predlog obravnavati ob uporabi četrtega odstavka 180.a člena ZUP. Ta ureja primer, kadar stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo oziroma druga listina, ki je bila izdana v skladu s 179. ali 180. členom ZUP, ni v skladu s podatki iz uradne evidence in zato predlaga spremembo tega potrdila oziroma listine. Da bi bilo potrdilo, ki ga je prejela dedinja, v nasprotju z evidenco vpisnika, predlagateljica tudi v tej zadevi ne zatrjuje, druge uradne evidence o pravnomočnosti odločb zapuščinskega sodišča pa državni organi ne vodijo.
Vsakdo, ki v sodnem postopku zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist oziroma da se bo izboljšal njegov pravni položaj. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora paziti sodišče ves čas postopka in tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - kumulacija zahtevkov - dediščinska tožba - delež na skupnem premoženju - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - korekturna dolžnost sodišča - vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije - vmesni ugotovitveni zahtevek - prejudicialnost vmesnega ugotovitvenega zahtevka - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - pristojnost okrožnega sodišča
Tako pravna teorija kot sodna praksa sta zavzeli stališče, da je vmesni ugotovitveni zahtevek treba zaradi prejudicialnosti presojati v razmerju do glavnega zahtevka in skupaj z njim. Vrednosti spornega predmeta za tak zahtevek zato ni treba posebej opredeliti. Če tožeča stranka kljub temu oceni vrednost spornega predmeta za vmesni ugotovitveni zahtevek, taka navedba ni upoštevna. Namen zavzetega stališča je namreč v tem, da se zagotovi skupno obravnavanje med seboj povezanih zahtevkov ne glede na opredelitev njihove vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00057918
OZ člen 134, 178, 184. ZGD-1 člen 579, 587. ZPP člen 8, 7, 212.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - opravičilo tožene stranke - umik objave - spletna stran - javna objava - kršitev osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice po tisku - poseg v čast in dobro ime pravne osebe - neresnične trditve - nedopusten poseg v čast in dobro ime - objektivno žaljiv zapis - zavajujoče informacije - neobstoj protipravnega ravnanja - vzročna zveza - pravno priznana nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - javno objavljeni podatki - statusno preoblikovanje družbe - resnični podatki - celovita dokazna ocena
Zmotno je pritožbeno naziranje, da bi sodišče moralo ugoditi tožbenemu zahtevku že samo zaradi protipravnega posega v osebnostne pravice tožeče stranke. Ugled in dobro ime sta osebnostni pravici, ki sta po 183. členu OZ priznani tudi pravnim osebam. Za okrnitev ugleda ali dobrega imena prisodi sodišče pravni osebi pravično denarno odškodnino, če spozna, da okoliščine primera to opravičujejo. Pravno priznana nepremoženjska škoda je po navedenem pravnem določilu že sama kršitev te osebnostne pravice. Vendar morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti povzročitelja izpolnjene tudi ostale predpostavke civilnega delikta: poleg škode in protipravnega ravnanja še vzročna zveza med ravnanjem odgovorne osebe in škodo. Najpogostejša pojavna oblika ravnanj, ki povzročajo okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe, ki so torej v vzročni zvezi, so različne izjave, dane v javnosti oziroma objave določenih trditev o delovanju – poslovanju pravne osebe, kar je bilo predmet očitanih ravnanj tožeče stranke tudi v obravnavani zadevi. Vzročna zveza med izjavo oziroma objavo o trditvah o določenih dejstvih in okoliščinah v zvezi z delovanjem pravne osebe in okrnitvijo ugleda pravne osebe je podana, kadar je vsebina te izjave oziroma njene objave neresnična. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v točki 107 sodbe, pa vzročne zveze ni, če v resnici nastopijo določena dejstva oziroma okoliščine, ki objektivno krnijo ugled oziroma dobro ime pravne osebe. V takih primerih so vzroki za okrnitev ugleda oziroma dobrega imena pravne osebe ta dejstva in okoliščine same, ne pa objava teh dejstev.
Trditveno in dokazno breme za prve tri predpostavke odškodninske obveznosti povzročitelja so tudi v primeru kršitev osebnostnih pravic pravne osebe na oškodovancu (protipravno ravnanje, obstoj škode in vzročna zveza), česar tudi po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka v tem postopku ni zmogla.
Dokazna ocena, da so bili objavljeni podatki o statusnem preoblikovanju tožeče stranke in o nadaljnjih pooblastilih prejšnjega zastopnika tožeče stranke resnični, temeljijo na pravilno ocenjenem procesnem gradivu.
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati neresničnosti objavljenih dejstev, je tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja vzročne zveze pravilno zavrnjen.
sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - bančni kredit - likvidnostno stanje stranke - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse
V zvezi s pritožbenimi navedbami o plačevanju stanovanjskega posojila višje sodišče pritožnici pojasnjuje, da se finančne obveznosti stranke, ki jih je prostovoljno prevzela, pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse ne upoštevajo oziroma ne odštejejo od dohodka. Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto.
poškodbe nastale v prometni nesreči - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - tuja pomoč - strošek zdravniškega potrdila - strošek postopka - povrnitev stroškov postopka - povrnitev stroškov uveljavljanja odškodninskega zahtevka
Strošek zdravniškega potrdila, ne glede na to, ali je bila njegova pridobitev potrebna ali ne, je strošek, ki je nastal zaradi uveljavljanja odškodnine. Tožnik bi ga moral zato uveljavljati kot strošek postopka, ne pa kot materialno škodo. Odločitev o zavrnitvi tega dela zahtevka je zato, čeprav iz drugih razlogov, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058705
ZPP člen 108, 108/1, 181, 181/3, 285. ZFPPIPP člen 305, 305/4. ZZK-1 člen 14, 14/1, 14/4, 16.
poprava tožbe - sprememba tožbe - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - materialno procesno vodstvo - nedoločen zahtevek - nesklepčen zahtevek - formalna in vsebinska pomanjkljivost tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - pravnomočno razsojena stvar - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - vsebina vpisa hipoteke - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi - prekluzivni rok
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka obrestni del zahtevka postavila nedoločno, saj ni opredelila začetka teka zakonskih zamudnih obresti. To je sodišču prve stopnje narekovalo, da tožečo stranko v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozove k popravi oziroma dopolnitvi zahtevka. Določno postavljen zahtevek je namreč pogoj za njegovo vsebinsko obravnavanje. Ločiti je namreč treba med formalnimi in vsebinskimi pomanjkljivostmi tožbe oziroma zahtevka.
Poziv sodišča k popravi nedoločnega zahtevka v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP ni časovno omejen.
Odpravi vsebinskih pomanjkljivosti zahtevka pa je namenjena določba 285. člena ZPP, v kateri je urejeno materialno procesno vodstvo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058378
ZZK-1 člen 243. DZ člen 67. OZ člen 86.
izbrisna tožba - prodajna pogodba - nična pogodba - neveljavnost vknjižbe - nedopusten nagib - izigranje upnikov - dokazna ocena - skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino
Toženec je namenoma, s kombinacijo svojih pravnih dejanj dosegel, da tožničina terjatev iz prej toženčevega (nepremičnega) premoženja ne more biti poplačana. To, da je zaradi odtujitve dela svojih nepremičnin toženec prejel kupnino, na tako presojo ne vpliva. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni naključje, da je vsa denarna sredstva, čeprav je vedel, da ima tožnica do njega terjatev, (z vednostjo toženke) naložil v kriptovalute, na katere tožnica z izvršbo realno ne more poseči.
Glede na ugotovitev, da je bil glavni namen pogodbe izigrati tožnico kot upnico in ji preprečiti poplačilo, je pravilna materialnopravna presoja, da je pogodba zato v celoti nična. Pravilna pa je posledično tudi odločitev, da so neveljavni na podlagi te (nične) pogodbe izvedeni zemljiškoknjižni vpisi.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 87, 87/1, 118, 118/2.. OZ člen 9, 247, 250.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - krivdni razlog - razrešitev - odpravnina - pogodbena kazen - denarno povračilo namesto reintegracije - reparacija - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožniku ob razrešitvi oziroma odpoklicu toženec ni ponudil nove pogodbe o zaposlitvi, to pa ob pravilni materialnopravni interpretaciji prvih dveh odstavkov 17. člena pogodbe o zaposlitvi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da toženca obvezuje dolžnost plačila enoletne plače. Zmotno je prvostopenjsko stališče, da je bila tožniku pravica do te enoletne plače prisojena že v okviru reparacije in denarnega povračila iz 118. člena ZDR-1, saj gre za medsebojno različne pravne institute.
Sodišče prve stopnje ni omejilo vpogleda v plačilni promet na številko sklica, temveč na širše obdobje plačila in na točni znesek. Če bi tožena stranka plačala sodno takso 459,00 EUR v roku, tudi z napačnim sklicem, bi jo sodišče prve stopnje ugotovilo z vpogledom.
alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - pogodba o zaposlitvi - pogodba z odložnim pogojem
Iz vsebine pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med B. B., s. p., in A. A. izhaja, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in glede na določilo 11. člena ZDR je tako z gotovostjo zaključiti, da je s pogodbo o zaposlitvi bilo sklenjeno tudi delovno razmerje, njeno učinkovanje pa je odloženo do izpolnitve pogoja, ki je odvisno od odločitve o obsojenčevem predlogu za alternativno prestajanje zaporne kazni. Zato pritožniki tudi utemeljeno opozarjajo na določbo 59. člena OZ, po katerem se šteje, da v primerih, ko je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, pogodba učinkuje od trenutka sklenitve, kar v konkretnem primeru glede na odločitev pritožbenega sodišča pomeni, da bo pogodba o zaposlitvi učinkovala od trenutka sklenitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00061616
OZ člen 169, 174, 174/1, 174/2, 352, 352/1.
poškodba pri delu - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina - invalidnina za telesno okvaro - upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine - pravična denarna odškodnina - tuja pomoč in nega - pomoč družinskih članov - sukcesivno nastajajoča škoda - določljivost škode - vedenje o obsegu škode - zaključek zdravljenja - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - odškodnina zaradi izgubljenega zaslužka - izračun prikrajšanja - odmera odškodnine v bruto znesku - načelo popolne odškodnine - akontacija dohodnine - plačilo akontacije - plačilo socialnih prispevkov - aktivna legitimacija - renta - določitev višine rente - kapitalizirana renta - obrestovanje terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti - odločitev o stroških postopka - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spora med postopkom - kriterij uspeha v postopku
V pritožbeni fazi postopka ni sporno, da je pri določitvi odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti treba upoštevati invalidnino. Pritožnica ne soglaša s postopkom določanja te odškodnine. Meni, da bi morala biti ugotovljena kapitalizirana vrednost prejete invalidnine in odšteta od prisojene odškodnine za to obliko škode. Že sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sodno prakso, ki predvideva upoštevanje prejete invalidnine kot ene od okoliščin, ki vpliva na višino odškodnine in določitev odškodnine po prostem preudarku. Tak način upoštevanja invalidnine je v sodni praksi uveljavljen, medtem ko matematični izračun, za kakršnega se zavzema pritožba, sodna praksa zavrača kot nesprejemljiv. Invalidnina je namreč zgolj ena od okoliščin, ki jo je treba upoštevati pri določitvi odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, zato matematični izračun z upoštevanjem njene višine v kapitaliziranem znesku ne bi privedel do pravične odškodnine.
Pritožnica ne nasprotuje ugotovitvi o pomoči in negi, ki jo je tožniku nudila žena, vse do stabilizacije njegovega zdravstvenega stanja, zaključka zdravljenja in še po tem; najprej v večjem obsegu, kasneje je potreboval manj pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za sukcesivno nastajajočo škodo. Obdobje do zaključka zdravljenja (stabilizacije zdravstvenega stanja) je v sodni praksi obravnavano kot obdobje, po zaključku katerega tožnik lahko uveljavlja škodo, med drugim tudi materialno škodo zaradi potrebne pomoči in postrežbe. Takrat je ta škoda določljiva, kar je pogoj za njeno uveljavljanje. Ker ni okoliščin, ki bi kazale na njeno zapadlost v krajšem časovnem obdobju, bi bilo njeno drobljenje na krajša časovna obdobja preveč togo in neživljenjsko. V praksi ustaljeno stališče, da je ta vrsta škode v denarnem znesku določljiva ob stabilizaciji oškodovančevega zdravstvenega stanja, je ustrezen kompromis med varstvom interesov dolžnika (tožene stranke), saj časovno omejuje njegovo negotovost o tem, ali bo tožen ali ne, ter med varstvom interesov oškodovanca (tožnika), ki mora imeti za uveljavljanje svojih pravic na razpolago primerno dolg rok. Ker je bilo tožnikovo zdravstveno stanje stabilizirano decembra 2017, se triletni zastaralni rok do vložitve tožbe 24. 5. 2019 še ni iztekel.
Tudi škoda zaradi izgubljenega zaslužka je sukcesivno nastajajoča škoda, torej škoda, ki nastaja postopno, daljše časovno obdobje. Ta škoda je lahko v posameznih izplačilnih obdobjih različna, nastane ali sploh ne. Ni nujno, da je ob posameznem izplačilu jasno, kolikšna škoda je nastala, ali še bo nastala, se bo povečevala, koliko časa bo nastajala. Za tak primer gre v obravnavanem primeru, ko je tožnik zaradi delovne nesreče prejemal 100 % nadomestilo plače in je razlika – med dohodkom, ki ga je tožnik prejel in dohodkom, ki bi ga prejel, če škodnega dogodka ne bi bilo – posledica prikrajšanja zaradi odsotnosti dodatkov za dežurstva, nadure in nočno delo. Šteti je zato treba, da se je tožnik s škodo seznanil oz. imel možnost, da se z njo seznani, šele ob zaključku zdravljenja. Tedaj je lahko ugotovil (predvidel) njeno višino. V obravnavanem primeru je torej škodo zaradi izgube na zaslužku, nastalo do zaključka zdravljenja, kljub mesečnemu izplačevanju plače, treba obravnavati enotno. V okoliščinah konkretnega primera uporaba pravila, ki od oškodovanca zahteva, da tožbo vloži v treh letih od prvega prikrajšanja, ne bi bila skladna z ustavnopravnimi izhodišči instituta zastaranja. Ker je od zaključka zdravljenja (december 2017) do vložitve tožbe (24. 5. 2019) preteklo manj kot tri leta, terjatev za to obliko premoženjske škode ni zastarana.
Sodišče prve stopnje je pri izračunu višine izgube na zaslužku pravilno izhajalo iz bruto zneskov plače in nadomestila plače, kajti tožnikov zaslužek je bruto plača. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da za uveljavljanje socialnih prispevkov, ki se izplačujejo iz bruto plače, tožnik ni aktivno legitimiran in da tožena stranka za plačilo ni zavezana. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da mora biti odškodnina takšna, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (načelo popolne odškodnine; 169. člen OZ). Vprašanje izplačila akontacije dohodnine, ki jo mora izplačevalec odškodnine odvesti zaradi plačila davščin, z gornjim vprašanjem ni povezano. Tožena stranka je akontacijo dohodnine dolžna odvesti od višine odškodnine, prisojene zaradi izgubljenega dohodka.
Renta je povračilo za škodo, ki oškodovancu nastane zaradi izgube zaslužka v zvezi s popolno ali delno nemožnostjo za delo, povečanimi potrebami, spremenjenimi možnostmi za razvoj in napredovanje (drugi odstavek 174. člena OZ). Gre za bodočo škodo, medtem ko je v prvem odstavku 174. člena OZ vsebovana materialna podlaga za povrnitev že nastale škode. Tožnik je rento, v višini 446,27 EUR mesečno, uveljavljal v vlogi z dne 27. 3. 2020 za čas od 14. 9. 2019 dalje, ko je začel prejemati invalidsko pokojnino, in sicer kot razliko med prejšnjimi dohodki (neto plačo) in invalidsko pokojnino. Sodišče prve stopnje je višino rente (446,27 EUR) ugotovilo kot razliko med neto plačo, ki jo je tožnik prejemal pred škodnim dogodkom, in odmerjeno invalidsko pokojnino, in sicer za obdobje od 14. 9. 2019 dalje. Ker pri uveljavljanju izgube na zaslužku tožnik prikrajšanja za to obdobje ni uveljavljal, ne gre za podvajanje zahtevka za materialno prikrajšanje zaradi manjših dohodkov; sicer pa pritožnica tega niti ne zatrjuje. Z vidika tožene stranke zato ni pomembno, da je izguba na dohodku za čas od 14. 9. 2019 do 27. 3. 2020 opredeljena kot renta in ne kot izguba (škoda) zaradi manjših dohodkov. Pritrditi pa ni mogoče niti pritožbenemu očitku, da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek s tem, da je kapitaliziralo do odločanja zapadle obroke rente. Celoten znesek, ki ga je sodišče prisodilo, je tožnik uveljavljal v zahtevku iz vloge z dne 27. 3. 2020. Pri obravnavi obrestnega dela rentnega zahtevka je upoštevano, da je bil rentni zahtevek uveljavljen šele z vlogo z dne 27. 3. 2020 in se zato pred tem zapadla terjatev (2.821,06 EUR) obrestuje šele od 27. 3. 2020 dalje.
V skladu s sedmim odstavkom 9. člena ZIZ določeno, da je odločba o pritožbi pravnomočna, kar pomeni, da odločbe o pritožbi sodišča druge stopnje ni mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi.
Dolžnikovi dolžnici ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o rubežu terjatve, saj v tej fazi postopka še ni poseženo v njene pravice in pravne interese.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - iztek roka za pritožbo na dela prosti dan - upoštevanje praznikov - prepozen ugovor
Obdolženec se brez uspeha sklicuje na dejstvo, da so bili med tekom roka prazniki, saj državni prazniki, sobote in nedelje oziroma drugi dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, vplivajo na tek rokov za vložitev pravnega sredstva le v primeru, če se rok izteče na tak dan.