Med dediči je sporno, ali je z oporoko z dne 15. 1. 1976, overjeno 29. 1. 1976, preklicana tudi oporoka, vsebovana v pismu z dne 29. 1. 1970. Gre za vprašanje zapustnikove volje, ki je najprej dejansko in šele nato pravno vprašanje, pri čemer zapuščinsko sodišče namena zapustnika in spornega zapisa v oporoki z dne 15. 1. 1976, overjeni 29. 1. 1976, ne sme razlagati samo. V primeru, da so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, mora namreč zapuščinsko sodišče postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo, kar je sodišče prve stopnje pravilno in skladno z 210. členom ZD tudi storilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020155
SPZ člen 146, 146/1, 146/2, 146/4. ZUKSB člen 3, 3/1, 11, 11/1, 11/8, 29. ZPP člen 190. ZFPPIPP člen 213, 213/2. OZ člen 323, 1056.
hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - prenos terjatve - prenos pogodbenega razmerja - prenos maksimalne hipoteke - prenos terjatev banke na DUTB - novacija - učinek potrjene prisilne poravnave na terjatve upnika
Hkrati z odstopom sporne terjatve, je tožnica na DUTB prenesla tudi celotno pravno razmerje med hipotekarnim upnikom in hipotekarnim zastaviteljem. To pomeni, da so nepomembni pritožbeni očitki, ki se nanašajo na vprašanje derogacije četrtega odstavka 146. člena SPZ, saj bi se le-to zastavilo zgolj v primeru cesije, do katere pa v obravnavanem primeru ni prišlo. Ob povedanem toženec tudi ne more uspeti z očitkom o neenakopravni obravnavi tožnice napram ostalim udeležencem na trgu. Prenos maksimalne hipoteke na DUTB je bil namreč opravljen na podlagi specialne ureditve ZUKSB, katere sprejem so narekovale posledice svetovne finančne krize na slovenskem bančnem sistemu, hkrati pa je potrebno upoštevati, da so bile ob tem spoštovane tudi omejitve iz SPZ.
Potrjena prisilna poravnava nad osebnim dolžnikom (stranski intervenient na strani tožene stranke) sama po sebi ne vpliva na razmerje med tožečo stranko kot upnikom in toženo stranko kot realnim dolžnikom. Razmerje med njima je primerljivo z razmerjem, ki ga ureja drugi odstavek 213. člena ZFPPIPP. Da potrjena prisilna poravnava nad osebnim dolžnikom v konkretnih okoliščinah primera ne vpliva na terjatve upnika do realnega dolžnika, smiselno izhaja tudi iz 1056. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016316
OZ člen 520, 520/2. SPZ člen 64, 64/1, 64/2. ZPP člen 181, 181/2, 337, 337/1. ZIZ člen 64, 96, 96/8.
nedopustnost izvršbe - pridržek lastninske pravice - ugotovitvena tožba - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - nedopustna pritožbena novota - pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku - pričakovana pravica
Ker lastnik (prodajalec) ni svoje pravice iz naslova pridržka ustrezno zavaroval, tako da bi (pred rubežem stvari) od kupca zahteval, da svoj podpis na pogodbi notarsko overi, je bila materialnopravno povsem pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da pridržek lastninske pravice tožeče stranke nasproti kupčevemu upniku ne more učinkovati (drugi odstavek 520. člena OZ).
odločba o kazenski sankciji - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera kazni
Pritožba ima prav, da obdolženčevega priznanja storitve kaznivih dejanj v obravnavani zadevi ni mogoče šteti kot posebno olajševalne okoliščine, torej take, ki bi bila podlaga za uporabo omilitvenih določil pri določitvi kazni, ker je obdolženi kaznivi dejanji priznal šele na četrti glavni obravnavi in po delno izvedenem dokaznem postopku. Kot posebne olajševalne okoliščine pa mu ni mogoče šteti niti tega, da je dolgoletni odvisnik od prepovedanih drog. Navedena okoliščina tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja posebno tehtne olajševalne okoliščine, saj kazniva dejanja, ki jih izvršujejo taki storilci kaznivih dejanj (odvisniki), po svoji teži in posledicah niso prav nič lažja od tistih, ki jih storijo osebe, ki niso odvisne od uživanja prepovedanih drog, pri čemer je pri slednjih dejstvo, da kazniva dejanja izvršujejo zaradi premoženjskih koristi, mogoče šteti le kot obteževalno okoliščino.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora in nepremičnin - bistvena kršitev določb postopka - sklep presenečenja - odškodnina v obveznicah
Pri presoji obstoja ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je pravno odločilno stanje ob uveljaviti ZDen.
postavitev izvedenca - strokovno znanje izvedenca - izguba zavarovalnih pravic - zaščitna ograja - izvedenec gradbene stroke - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in povzročitvijo nesreče - regres zavarovalnice
Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je vprašanje primernosti cestne ograje strokovno področje izvedenca gradbene stroke, ne pa izvedenca cenilca, ki je na zaslišanju tudi pojasnil, da ni izvedenec za raziskave prometnih nesreč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015674
OZ člen 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 179/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 359.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - prispevek oškodovanca - nepripetost z varnostnim pasom - izvedensko mnenje - izvedenec medicinske stroke - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - zahteva za izločitev izvedenca - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - strokovna institucija kot izvedenec - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - posledice prometne nezgode - očitna računska napaka - odškodnina za tujo pomoč - stroški tuje nege in pomoči - urna postavka - prepoved reformatio in peius - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče je tožničin prispevek k nastali škodi ovrednotilo tako, da ji je pripisalo določen delež glede na celoten obseg škode. Namesto tega bi izvedenca lahko vprašalo, kakšne bi bile tožničine poškodbe, če bi bila privezana; toženka namreč odgovarja samo za te poškodbe in njihove posledice. Pri odgovoru na navedeno vprašanje bi se utegnilo pokazati, da tožnica nekaterih, zanjo najusodnejših poškodb, morebiti sploh ne bi utrpela, posledično pa bi bila upravičena do bistveno nižje odškodnine. Za znižanje ali celo izključitev v izpodbijani sodbi ugotovljenega tožničinega prispevka k nastali škodi zato po presoji pritožbenega sodišča ni dejanske in pravne podlage.
Kadar sodišče zaupa izvedensko delo strokovni instituciji (tretji odstavek 254. člena ZPP), ni treba, da so posamezni strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi izvedenskega mnenja, sami izvedenci.
Ni mogoče upoštevati toženkinega opozorila v odgovoru na pritožbo, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o odškodnini za tujo pomoč prekoračilo tožbeni zahtevek in da je od celotne prisojene odškodnine treba odšteti tudi valorizirano vrednost zneska 5.000,00 EUR, ki ga je toženka plačala tožnici že pred pravdo. Ker se je toženka prepozno pritožila, sodišče druge stopnje sodbe, ki je v neizpodbijanem delu postala pravnomočna, ne sme spremeniti v tožničino škodo (359. člen ZPP).
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - oškodovanje upnikov - storilec kaznivega dejanja - splošno kaznivo dejanje - delictum proprium - opravljanje gospodarske dejavnosti - direktor
Glede na opredelitev storilca le z besedo "kdor" (in ne "kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti", kot v prvem odstavku istega člena) je ugotoviti, da kazenski zakonik izvršitve kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 227. člena KZ-1 ne veže na opravljanje gospodarske dejavnosti, ampak je lahko storilec kaznivega dejanja vsaka oseba, ki je lahko subjekt kazenskega prava. Za presojo, ali je mogoče obdolžencu očitati storitev navedenega kaznivega dejanja zato ni odločilno, v katerem obdobju je bil obdolženi direktor družbe.
Odločanje po stanju ob izdaji odločbe pomeni v procesnem smislu, da odloča o tožbi in v njej vsebovanem tožbenem zahtevku v tožbi navedene tožeče stranke in tožene stranke, razen če ni med samim postopkom do izdaje odločitve prišlo do dopustne subjektivne spremembe tožbe.
J. d.o.o. je položaj obligacijsko pravnega upravičenca pridobila šele po izdaji izpodbijanega sklepa, kar pa ji ne daje upravičenja pravdne stranke.
Stranka je stvarno legitimirana (legitimatio ad causam), če je nosilec pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor. Zato, da nastopa v pravdi, ni treba izkazati stvarne legitimacije, temveč zadostuje njeno zatrjevanje. Stvarna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Pravdno upravičenje, procesna legitimacija (legitimatio ad processum) pa pomeni, da pripada stranki upravičenje sprožiti konkreten spor. Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka. Če stranka nima procesne legitimacije, je treba tožbo zavreči.
Sodišče prve stopnje je glede na določbo 57. člena ZFPPIPP moralo ugotavljati obstoj procesne legitimacije tožeče stranke in ne stvarno pravne legitimacije tožeče stranke. Tožeča stranka bi pridobila procesno legitimacijo za vložitev obravnavane tožbe le tedaj, če bi o terjatvi, pridobljeni na podlagi cesije, stečajno upraviteljico stečajnega dolžnika obvestila do izteka roka za vložitev tožbe, dokazni postopek pa je pokazal, da temu ni tako.
Dolžnik je bil s sklepom oproščen plačila sodnih taks. Sklep o oprostitvi taks, kot tudi po zdaj veljavni ureditvi, po prvem odstavku 13. člena ZST-1, velja tudi za takse za tiste vloge in dejanja, za katera taksna obveznost še ni nastala in po drugem odstavku citiranega člena samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Zakon uporablja izraz postopek, pri čemer ne ločuje izvršilnega postopka po njegovih fazah (faza dovolitve in faza oprave), kot tudi ne ureja ločeno naložitvenega in dovolitvenega dela postopka. Odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks tako učinkuje skladno s predpisanim pravilom v izvršilnem postopku v celoti.
odreditev strokovnega pregleda - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - utemeljen sum - odklon strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi
Ključno za presojo v predmetni prekrškovni zadevi namreč je, ali je za odreditev strokovnega pregleda obdolžencu obstajal sum, da je obdolženec kot udeleženec cestnega prometa vozil pod vplivom prepovedanih substanc. Poslujoči policist je to ugotovil ne le na podlagi rezultata hitrega testa v slini, temveč tudi na podlagi rezultatov preliminarnega postopka, v katerem je bilo ugotovljeno, da ima obdolženec pordele oči, da je pri njem prisoten horizontalni drget oči ter horizontalni in vertikalni drget oči v končnih položajih in nemirnost pri usmerjenosti oči k izbranim točkam, obstajala pa ni niti reakcija zenic na osvetlitev. Že navedene okoliščine so povsem zadostovale za obstoj utemeljenega suma, da obdolženec kot udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc, zaradi česar mu je prvostopno sodišče s sklepom opr. št. PR 254/2018 z dne 19. 3. 2018 tudi začasno odvzelo njegovo veljavno vozniško dovoljenje.
poseben sklep o stroških kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj
V primeru, ko je sodišče o tem, kdo plača stroške postopka odločilo s pravnomočno sodbo, s posebnim sklepom odloča le v primerih, ko je bila obdolžencu po prvem odstavku 95. člena ZKP naložena povrnitev stroškov kazenskega postopka in sicer, če ob izreku sodbe o višini stroškov ni bilo podatkov.
V primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP pa sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj jim na ta način da pravico do pritožbe, medtem ko se obdolžencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00014583
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1.
prisilna hospitalizacija - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za prisilno zdravljenje - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se pridržana oseba zaradi ugotovljene duševne motnje (katere) življenjsko ogroža (kako). Ni pa ugotovilo kaj konkretno se bo zgodilo, če se pridržana oseba ne bo zdravila. Niso ugotovljena konkretna dejstva, ki podpirajo pravni sklep prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na ugotovitev o izpolnjenosti pogojev iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da zaradi odklanjanja jemanja zdravil pridržane osebe obstaja nevarnost, da se bo njeno zdravstveno stanje poslabšalo. Vendar iz sklepa ne izhaja, kako konkretno naj bi se izkazovalo ogrožanje. Sodišče ni ugotovilo konkretnih okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja življenja ali zdravja pridržane osebe. Zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Posledica prirasti je bila ugasnitev stvarnih pravic na vgrajenih stvareh, kar vključuje tudi neposestna stvarnopravna zavarovanja, in razširitev lastninske pravice lastnika nepremičnine ter zastavne pravice hipotekarnega upnika na predmete lizinga.
Ob dejstvu, da je celo prišlo do prirasti, namen strank pa je bil vgradnja predmetov v bioplinarno, imajo konkretne pogodbe o finančnem lizingu v delu, ki je pomemben za odločitev v tem gospodarskem sporu, torej predvsem značilnosti prodaje na obroke. To hkrati pomeni, da pogodbe ob začetku stečajnega postopka niso imele narave vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb.
OZ-UPB1 člen 168, 168/3, 174, 299, 352, 352/1. ZDoh-2 člen 15, 27, 27-5, 127. ZOZP člen 20.a.
odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljen dohodek samostojnega podjetnika - dohodnina od dohodka iz dejavnosti - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Utemeljeno pa toženka v pritožbi opozarja, da sodišče prve stopnje pri določitvi izplačila odškodnine ni upoštevalo, da je odškodnina za izgubljeni dohodek obdavčljiva (5. točka 27. člena ZDoh-2) oziroma, da se od nje plača dohodnina. Tožnikova dohodninska obveznost iz tega naslova v skladu s 15. členom ZDoh-2 nastane šele z izplačilom. Pri tem mora obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov izvršiti že izplačevalec obdavčljivega dohodka (127. člen ZDoh-2), v danem primeru toženka. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljen dohodek v neto znesku.
Toženec je brez soglasja tožeče stranke samovoljno gospodarski družbi X d.o.o. prodal 25 v rejo od tožeče stranke prejetih prašičev ter zanje prejel kupnino. S takim postopanjem je toženec kršil 8. člen Pogodbe o reji prašičev in je tako že na podlagi navedene kršitve pogodbe dolžan tožeči stranki kot lastnici prašičev povrniti prejeto kupnino (tržno vrednost) za samovoljno odtujene prašiče.
Ker je (delni) umik predloga za izvršbo procesno dejanje s takojšnjim neposrednim pravnim učinkom, je lahko le nepreklicen. Čim je upnikova izjava o (delnem) umiku prispela na sodišče, je ne more več preprečiti. Odločitev (o delni) ustavitvi izvršilnega postopka je le nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.
pravica uporabe na stavbišču - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje družbene lastnine - pravica uporabe za gradnjo
Pravica uporabe na parceli št. 17/2 k.o. Pr. II je bila s pogodbo sicer dodeljena očetu prvega tožnika, promet s to pravico pa je bil načeloma prepovedan oziroma je bil kasneje - z uveljavitvijo Zakona o stavbnih zemljiščih v letu 1984 - dovoljen zgolj v omejenem obsegu (prenos na zakonca in možnost dedovanja zakonitih dedičev), vendar sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo vseh posebnosti tedanje pravne ureditve ter okoliščin konkretnega primera. Že iz pisne vloge I.D. iz avgusta 1971 namreč izhaja, da je Skupščino občine Pr. zaprosil za dodelitev dodatnega zemljišča (bodisi njemu, bodisi njegovemu sinu - prvemu tožniku), ter pri tem kot poglavitni razlog navedel okoliščino, da si želi sin na tem zemljišču urediti lastno družinsko stanovanje.
V tem kontekstu je treba presojati tožbene trditve, da je I.D. deloval v "sinovem imenu" oziroma je pridobil pravico uporabe za račun tožnikov (prvega tožnika). Ob tem gre tudi upoštevati, da je imela tedanja Skupščina občine Pr. takó pristojnost razpolaganja z nezazidanimi stavbnimi zemljišči (oddaja v uporabo za gradnjo), kot tudi pristojnost odločanja v upravnih postopkih za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Ta dovoljenja sicer ne vsebujejo neposrednega soglasja glede pravice uporabe sporne nepremičnine, temveč opredeljujejo zgolj skladnost gradnje s prostorsko ureditvijo in gradbenimi normativi. Ne glede na to pa sta morala investitorja (tožnika) v upravnem postopku izkazati tudi možnost razpolaganja oziroma pravico uporabe zemljišča, na katerem sta nameravala graditi. S predložitvijo pogodbe o dodelitvi pravice uporabe na parceli št. 17/2 k.o. P. II ter pisnim soglasjem I.D. za gradnjo na tej parceli ter na (delu) parcele št. 66/3 k.o. P. II - sta tem zahtevam (očitno) zadostila, saj jima je Skupščina občine Pr. zatem izdala lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
V skladu s tedanjim sistemom družbene lastnine je bilo torej omenjeno zemljišče dejansko namenjeno gradnji tožnikov, ki sta z dovoljenjem upravljavca (Skupščine občine Pr.) ter ob soglasju I.D. zgradila na njem stanovanjsko zgradbo, v kateri že vrsto let prebivata. Po mnenju pritožbenega sodišča sta tožnika postala lastnika te stavbe ter s tem pridobila pravico uporabe na zemljišču pod njo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00017589
OZ-UPB1 člen 149, 150, 153, 153/3, 965. ZPP-UPB3 člen 8, 14, 224.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - vmesna sodba - prosta dokazna presoja - dokazna vrednost dokazov - dokazna vrednost javne listine - soprispevek oškodovanca k nastanku škode
Policijska uprava je svojo poročilo z dne 3. 12. 2010 z navedbami, da je tožnika stisnilo, ko je samovoljno skočil med nakladano vozilo in tovorno vozilo, zapisala brez neposrednih ugotovitev o tem vprašanju, pač pa na podatkih, ki jih je dobila pri zavarovancu. Poročilo policijske postaje ne predstavlja uradne listine iz 224. člena ZPP, na kar namiguje pritožba, ko navaja, da bi ga prvo sodišče moralo upoštevati takšnega kot je. Oceno njene dokazne vrednosti o poteku dogodka je sodišče prve stopnje lahko in moralo sprejeti v skladu z 8. členom ZPP, kar ni predstavljalo njegove prekoračitve.
trditveno in dokazno breme stranke - negativna dejstva - plačilo kupnine
V obravnavanem primeru je tožnica zatrjevala neplačilo računa s strani toženca, torej negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati. Na tožencu pa je bilo, da dokaže plačilo spornih računov.