tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - pravni interes
Prvo odločilno materialnopravno stališče Ustavnega sodišča je bilo, da je odločba o izrednem ukrepu nepovratna in njenih učinkov ni mogoče izničiti (12. točka obrazložitve). Drugo odločilno materialnopravno stališče Ustavnega sodišča pa je bilo, da je imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic na voljo drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe po 350.a členu ZBan-1.
SPZ člen 256, 257, 257/1, 257/2.. ZZK-1 člen 13, 20a, 21, 29, 30, 148.
stavbna pravica - čas trajanja - podaljšanje veljavnosti stavbne pravice - pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa
Čas trajanja stavbne pravice je ena od obveznih sestavin pogodbe o ustanovitvi te pravice. Stranki se sicer v času trajanja pravice lahko dogovorita za drugačno vsebino pravice, vendar morata skleniti novo pogodbo. Za sklenitev nove pogodbe veljajo enaka pravila kot za prvo pogodbo. To velja za vse spremembe, tudi če se dogovorita o daljšem trajanju stavbne pravice. Spremembo v zemljiški knjigi lahko dosežeta na tak način, kot je pojasnilo prvostopenjsko sodišče (z izbrisom obstoječe pravice in vpisom nove).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015528
OZ člen 15. ZPP člen 115.
sklenitev pogodbe - vsebina pogodbenega razmerja - bistvene sestavine pogodbe - nastanek obligacijskih pravic in obveznosti - predmet izpolnitve - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - pravna narava pogodbe - izostanek z naroka - upravičeni razlogi za izostanek z naroka
Sodna praksa je glede opravičljivosti razlogov za izostanek strank z narokov zelo restriktivna. Upoštevajo se namreč samo nenadni in nujni vzroki. To so le dejstva, ki so nastopila tik pred razpisanim narokom, torej v času, ko si stranka ni mogla zagotoviti pooblaščenca. Prav tako je treba posebej izkazati nujnost in neodložljivost takega vzroka in njegovo pomembnost, kar običajne službene obveznosti, niti običajne službene poti, niso. Nenazadnje pa je treba opravičljivost izostanka z naroka tudi dokazati, saj zgolj trditve, da so določene ovire obstajale, ne zadostujejo.
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Pogodba torej povzroči nastanek medsebojnih obligacijskih pravic in obveznosti pogodbenih strank le v primeru, ko so te dovolj določno oz. vsaj določljivo opredeljene (predvsem mora biti določen oziroma določljiv predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga vsaka stranka zaveže opraviti, njihova cena). Kaj predstavlja bistveno sestavino pogodbe, je odvisno od njene pravne narave oziroma od pogodbenega tipa. V pogodbi o vzajemnem financiranju in delitvi rizikov so to nedvomno višina financiranja in določitev rizikov.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 299, 299/3, 299a, 310, 310/3. ZPP člen 108, 189, 189/3, 319. URS člen 33, 158.
prijava izločitvene pravice - ponovna prijava prerekane izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - res iudicata kot procesna ovira - preizkus prijavljenih terjatev - zaznamba spora - objektivne meje pravnomočnosti preizkusa terjatve
ZFPPIPP ne vsebuje določbe, ki bi stečajnemu upniku v primeru, da je njegova izločitvena pravica po prvi prijavi prerekana, prepovedovala, da le-to ponovno prijavi.
Po 158. členu ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Pri uveljavljanem ugotovitvenem zahtevku, da ne obstoji ločitvena pravica tretje tožene stranke na nepremičninah (na katerih lastninsko pravico uveljavlja tožeča stranka), tožena stranka tožbenega zahtevka niti ne more izpolniti. Ugotovitveni zahtevek se realizira že s samo pravnomočnostjo ugotovitvene sodbe, izdane na njegovi podlagi.
Nerazumljivo je razlogovanje pritožnice, da je tožbo zoper tretje toženo stranko umaknila takoj, ko je tožena stranka v stečajnem postopku prejela v celoti poplačano svojo ločitveno pravico (pravilno terjatev na podlagi ločitvene pravice), saj tretja tožena stranka s tem ni izpolnila nobene svoje obveznosti do tožeče stranke. Prejela je le tisto, kar ji je šlo po zgoraj citiranem pravnomočnem sklepu o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
Ker pravdni stranki pisnega izvedenskega mnenja nista sprejeli brez pripomb, niti se obravnavanju tega dokaza na naroku nista odpovedali, bi izvedenec svoj izvid in mnenje moral podati tudi ustno na obravnavi.
ZNP člen 37. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 207, 208, 208/1.
prekinitev in nadaljevanje postopka - vstop v postopek - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - ugotovitveni sklep - nadaljevanje postopka - nadaljevanje postopka z dedičem - nadaljevanje prekinjenega postopka - dedovanje
Sodišče dedičev ni bilo dolžno pozivati, da se o vstopu v postopek izjavijo, saj se dedič vstopu ne more upreti. Na podlagi dedne pravice v trenutku smrti vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, tudi procesna, in postane stranka postopka pod resolutivnim pogojem, da se dediščini ne bo odpovedal.
Do prekinitve postopka zaradi smrti stranke, ki nima pooblaščenca, pride po samem zakonu. Sodišče zato prekinitve ne odreja, ampak jo ugotavlja in ima sklep le deklaratorni značaj.
pobotni ugovor - popolnost ugovora - določenost pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo - pomoč neuki stranki brez pooblaščenca
Ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo ravnati s pobotnim ugovorom toženca kot z nepopolno vlogo, saj je življenjski dogodek v zadostni meri opisal in individualiziral, da ga je mogoče ločiti od vseh drugih dogodkov. Vprašanje pa je, ali je uspel z zatrjevanjem in dokazovanjem pravnih posledic, ki jih je hotel v postopku doseči.
Na pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo v večji meri opraviti materialno procesno vodstvo v skladu z 285. členom ZPP, pritožbeno sodišče odgovarja, da je sodišče prve stopnje toženca na naroku kar trikrat opozorilo, da dopolni trditve svojega pobotnega ugovora. Prvostopenjska razpravljajoča sodnica bi sicer tožečo stranko lahko opozorila na manjkajoče navedbe in dokaze, ni pa bila tega dolžna storiti. Zato tudi ni zagrešila očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Ker je (delni) umik predloga za izvršbo procesno dejanje s takojšnjim neposrednim pravnim učinkom, je lahko le nepreklicen. Čim je upnikova izjava o (delnem) umiku prispela na sodišče, je ne more več preprečiti. Odločitev (o delni) ustavitvi izvršilnega postopka je le nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.
Toženec je brez soglasja tožeče stranke samovoljno gospodarski družbi X d.o.o. prodal 25 v rejo od tožeče stranke prejetih prašičev ter zanje prejel kupnino. S takim postopanjem je toženec kršil 8. člen Pogodbe o reji prašičev in je tako že na podlagi navedene kršitve pogodbe dolžan tožeči stranki kot lastnici prašičev povrniti prejeto kupnino (tržno vrednost) za samovoljno odtujene prašiče.
pravica uporabe na stavbišču - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje družbene lastnine - pravica uporabe za gradnjo
Pravica uporabe na parceli št. 17/2 k.o. Pr. II je bila s pogodbo sicer dodeljena očetu prvega tožnika, promet s to pravico pa je bil načeloma prepovedan oziroma je bil kasneje - z uveljavitvijo Zakona o stavbnih zemljiščih v letu 1984 - dovoljen zgolj v omejenem obsegu (prenos na zakonca in možnost dedovanja zakonitih dedičev), vendar sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo vseh posebnosti tedanje pravne ureditve ter okoliščin konkretnega primera. Že iz pisne vloge I.D. iz avgusta 1971 namreč izhaja, da je Skupščino občine Pr. zaprosil za dodelitev dodatnega zemljišča (bodisi njemu, bodisi njegovemu sinu - prvemu tožniku), ter pri tem kot poglavitni razlog navedel okoliščino, da si želi sin na tem zemljišču urediti lastno družinsko stanovanje.
V tem kontekstu je treba presojati tožbene trditve, da je I.D. deloval v "sinovem imenu" oziroma je pridobil pravico uporabe za račun tožnikov (prvega tožnika). Ob tem gre tudi upoštevati, da je imela tedanja Skupščina občine Pr. takó pristojnost razpolaganja z nezazidanimi stavbnimi zemljišči (oddaja v uporabo za gradnjo), kot tudi pristojnost odločanja v upravnih postopkih za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Ta dovoljenja sicer ne vsebujejo neposrednega soglasja glede pravice uporabe sporne nepremičnine, temveč opredeljujejo zgolj skladnost gradnje s prostorsko ureditvijo in gradbenimi normativi. Ne glede na to pa sta morala investitorja (tožnika) v upravnem postopku izkazati tudi možnost razpolaganja oziroma pravico uporabe zemljišča, na katerem sta nameravala graditi. S predložitvijo pogodbe o dodelitvi pravice uporabe na parceli št. 17/2 k.o. P. II ter pisnim soglasjem I.D. za gradnjo na tej parceli ter na (delu) parcele št. 66/3 k.o. P. II - sta tem zahtevam (očitno) zadostila, saj jima je Skupščina občine Pr. zatem izdala lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
V skladu s tedanjim sistemom družbene lastnine je bilo torej omenjeno zemljišče dejansko namenjeno gradnji tožnikov, ki sta z dovoljenjem upravljavca (Skupščine občine Pr.) ter ob soglasju I.D. zgradila na njem stanovanjsko zgradbo, v kateri že vrsto let prebivata. Po mnenju pritožbenega sodišča sta tožnika postala lastnika te stavbe ter s tem pridobila pravico uporabe na zemljišču pod njo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo.
Posledica prirasti je bila ugasnitev stvarnih pravic na vgrajenih stvareh, kar vključuje tudi neposestna stvarnopravna zavarovanja, in razširitev lastninske pravice lastnika nepremičnine ter zastavne pravice hipotekarnega upnika na predmete lizinga.
Ob dejstvu, da je celo prišlo do prirasti, namen strank pa je bil vgradnja predmetov v bioplinarno, imajo konkretne pogodbe o finančnem lizingu v delu, ki je pomemben za odločitev v tem gospodarskem sporu, torej predvsem značilnosti prodaje na obroke. To hkrati pomeni, da pogodbe ob začetku stečajnega postopka niso imele narave vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb.
poseben sklep o stroških kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj
V primeru, ko je sodišče o tem, kdo plača stroške postopka odločilo s pravnomočno sodbo, s posebnim sklepom odloča le v primerih, ko je bila obdolžencu po prvem odstavku 95. člena ZKP naložena povrnitev stroškov kazenskega postopka in sicer, če ob izreku sodbe o višini stroškov ni bilo podatkov.
V primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP pa sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj jim na ta način da pravico do pritožbe, medtem ko se obdolžencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019275
ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 347, 347/4, 347/5, 358, 358-1. OZ člen 12, 132, 239, 239/2.
pritožbena obravnava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba izpodbijane sodbe - pogodba o opravljanju računovodskih storitev - poslovna odškodninska odgovornost - vsebina pogodbene obveznosti - praksa, vzpostavljena med pogodbenima strankama - kršitev pogodbene obveznosti - nastanek škode - zmanjšanje premoženja - plačilo globe - pravno priznana škoda
Praksa, vzpostavljena med strankama res lahko služi za določitev in razlago vsebine njunega pogodbenega razmerja, tako kot to določa 12. člen OZ. Vendar lahko o obstoju takšne prakse govorimo le v primerih, ko gre za ponavljanje istovrstnih poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja, ne pa v primerih, kot je obravnavani, ko je tožničina zakonska obveznost oddajanja poročil nastala šele naknadno, več let po nastanku pogodbenega razmerja. O prevzemu tudi te, naknadno nastale zakonske obveznosti, bi se morali stranki zato izrecno dogovoriti.
Noben dokaz pritožbenega sodišča ne prepriča v to, da bi tožnica globo sploh plačala, kar bi za svoj uspeh v pravdi morala dokazati tožeča stranka. Tudi sicer se zgolj s tem, ko je Okrajno sodišče v Celju s sodbo o prekršku tožnici naložilo plačilo globe, njeno premoženje še ni zmanjšalo. Pravno priznana premoženjska škoda je namreč le tista, ki pomeni poseg v premoženjski položaj drugega. Torej tista, ki, kot pravi 132. člen OZ, povzroči zmanjšanje premoženja ali prepreči njegovo povečanje.
trditveno in dokazno breme stranke - negativna dejstva - plačilo kupnine
V obravnavanem primeru je tožnica zatrjevala neplačilo računa s strani toženca, torej negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati. Na tožencu pa je bilo, da dokaže plačilo spornih računov.
ZPP člen 18, 18/3, 111, 111/4, 142. ZFPPIPP člen 123a, 128, 128/1, 234, 234/3, 235, 235/3, 235/4, 239, 239/1, 239/1-2, 239/2. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3, 3/1.
stečajni postopek - mednarodna pristojnost - ugovor dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka - pravočasnost - fikcija vročitve - štetje procesnih rokov - domneva insolventnosti - središče dolžnikovih glavnih interesov
Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik pri svojem izračunu teka roka za ugovor očitno ni upošteval načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je bilo sprejeto na občni seji 14. 1. 2015, po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva, in ki ga je pri svoji odločitvi pravilno uporabilo sodišče prve stopnje.
Kot izhaja iz prakse Sodišča EU (Zadeva C-396/09 (20.10.2011)) je „za določitev središča glavnih interesov dolžnice treba 2. stavek prvega odstavka 3. člena Uredbe št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti razlagati tako, da je središče interesov družbe dolžnice treba določiti tako, da se prvotno upošteva kraj uprave te družbe, kot ga je mogoče določiti na podlagi objektivnih elementov, ki jih lahko preverijo tretje osebe. Če so vodstveni in nadzorni organi družbe na statutarnem sedežu družbe in če se odločitve glede upravljanja te družbe sprejemajo v tem kraju tako, da to lahko preverijo tretje osebe, domneve iz te določbe ni mogoče ovreči. Če kraj uprave družbe ni na statutarnem sedežu družbe, je mogoče v državi članici, v kateri družba nima statutarnega sedeža, šteti za elementa, ki zadostujeta za ovrženje domneve zakonodajalca Unije le, če je s celovito presojo vseh upoštevnih elementov mogoče ugotoviti, da sta dejansko središče uprave in nadzora te družbe ter kraj upravljanja njenih interesov v tej drugi državi članici in sicer tako, da to lahko preverijo tretje osebe."
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00014583
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1.
prisilna hospitalizacija - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za prisilno zdravljenje - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se pridržana oseba zaradi ugotovljene duševne motnje (katere) življenjsko ogroža (kako). Ni pa ugotovilo kaj konkretno se bo zgodilo, če se pridržana oseba ne bo zdravila. Niso ugotovljena konkretna dejstva, ki podpirajo pravni sklep prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na ugotovitev o izpolnjenosti pogojev iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da zaradi odklanjanja jemanja zdravil pridržane osebe obstaja nevarnost, da se bo njeno zdravstveno stanje poslabšalo. Vendar iz sklepa ne izhaja, kako konkretno naj bi se izkazovalo ogrožanje. Sodišče ni ugotovilo konkretnih okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja življenja ali zdravja pridržane osebe. Zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSM00016476
URS člen 22, 28, 29. KZ člen 25, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 16, 17, 248, 257, 258, 329, 344, 344/1, 351, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-3, 372/1-4, 373, 392, 392/5. ZGD člen 258.
absolutno zastaranje - trajajoče kaznivo dejanje - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - namen oškodovanja - subjektivni znaki kaznivega dejanja - premoženjska korist - drugačna presoja že ugotovljenih dejstev - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sostorilstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena - pojem protispisnosti - nasprotje med razlogi o izpovedbah prič in zapisniki o njihovem zaslišanju - materialna resnica - znova začeta glavna obravnava - enako varstvo pravic v postopku - pravica do obrambe v postopku - pravica do poštenega postopka - vesten in pošten gospodarstvenik - kršitev kazenskega zakona - pravni standard dolžne skrbnosti - izraba položaja
Za inkriminacijo ravnanja po 244. člena KZ je potrebno v primeru, ko škoda gospodarski družbi ni nastala (ravnanje je bilo v korist družbi in drugi osebi), ugotoviti ali je poslovodstvo ob takšnem ravnanju zanemarilo temeljno dolžnost, ta pa je pridobivanje (M. imalnega) dobička za družbenike. Če poslovodstvo ustvari korist (dobiček) za družbenike in korist še zase ali druge, je poslovodstvo mogoče obsoditi za kaznivo dejanje zlorabe položaja le ob dokazanosti, da se je namerno (naklepno) odreklo delu dobička oziroma da je prišlo do prelivanja premoženja iz premoženjske sfere gospodarske družbe v premoženjsko sfero drugih oseb.
Izhajajoč iz opisanega ravnanja obtožencev, usmerjenega k pridobitvi bilančnega dobička kot končnim ciljem, pa glede na to, da so si družbeniki družbe U. d.o.o. (med njimi obtoženca) dobiček delili šele po petih letih poslovanja (leta 2004 in 2006), in kar je še posebej pomembno, izven inkriminiranega obdobja (čas od 1. 12. 1998 do konca leta 2001), ter dodatno, da so bila njihova ravnanja po tem obravnavanem obdobju v korist matični družbi, obtožencema zakonsko zahtevan namen pridobitve premoženjske koristi družbi U. d.o.o. tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni dokazan.
denarna odškodnina za nematerialno škodo - materialnopravna podlaga sodbe - ekskulpacija odgovornosti - nezadostna skrbnost oškodovanca - padec na javni površini - slabo vzdrževana javna površina
Fotografije, ki jih je prvostopenjsko sodišče dokazno ocenilo (priloga B9 in B10 spisovnega gradiva), tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljujejo zaključek, da je sporno vozišče dovolj široko, da bi se tožnik lahko luknji na vozišču izognil in jo obhodil brez težav, zato dejstvo, da toženka sporne luknje ni sanirala, samo po sebi še ne zadošča za očitek opustitve dolžnega ravnanja, ki bi rezultiralo s krivdo za nastanek tožniku nastale škode. Stanje vozišča je bilo tudi po oceni pritožbenega sodišča tožniku, ob zadostni pozornosti na to, kod hodi, dovolj zaznavno, da bi se luknji na vozišču lahko izognil in s tem škodni dogodek izključil.