CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015528
OZ člen 15. ZPP člen 115.
sklenitev pogodbe - vsebina pogodbenega razmerja - bistvene sestavine pogodbe - nastanek obligacijskih pravic in obveznosti - predmet izpolnitve - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - pravna narava pogodbe - izostanek z naroka - upravičeni razlogi za izostanek z naroka
Sodna praksa je glede opravičljivosti razlogov za izostanek strank z narokov zelo restriktivna. Upoštevajo se namreč samo nenadni in nujni vzroki. To so le dejstva, ki so nastopila tik pred razpisanim narokom, torej v času, ko si stranka ni mogla zagotoviti pooblaščenca. Prav tako je treba posebej izkazati nujnost in neodložljivost takega vzroka in njegovo pomembnost, kar običajne službene obveznosti, niti običajne službene poti, niso. Nenazadnje pa je treba opravičljivost izostanka z naroka tudi dokazati, saj zgolj trditve, da so določene ovire obstajale, ne zadostujejo.
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Pogodba torej povzroči nastanek medsebojnih obligacijskih pravic in obveznosti pogodbenih strank le v primeru, ko so te dovolj določno oz. vsaj določljivo opredeljene (predvsem mora biti določen oziroma določljiv predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga vsaka stranka zaveže opraviti, njihova cena). Kaj predstavlja bistveno sestavino pogodbe, je odvisno od njene pravne narave oziroma od pogodbenega tipa. V pogodbi o vzajemnem financiranju in delitvi rizikov so to nedvomno višina financiranja in določitev rizikov.
ZPP člen 14, 214, 243. OZ člen 170, 171, 179, 182.
identično dejansko stanje - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - soprispevek - deljena odgovornost - zmanjšanje odškodnine - premoženjsko stanje - stopnja krivde - dokazovanje z izvedencem - priznana dejstva - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tudi če drži, da je toženec brezposeln in brez premoženja, to še ne zadostuje za uporabo določbe 170. člena OZ. Sodišče lahko ob upoštevanju premoženjskega stanja oškodovanca in odgovorne osebe, naloži odgovorni osebi, da plača manjšo odškodnino, kot znaša škoda, vendar le v primeru, če škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti.
OZ člen 82, 82/1, 587. ZPP člen 13, 206. ZPSPP člen 26.
odpoved najemne pogodbe - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - ugotovitev solastnine na nepremičnini - razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil
Osnovno pravilo razlage pogodb obligacijskega prava je urejeno v prvem odstavku 82. členu OZ, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Gre za osnovno, preprosto, zdravo razumsko pravilo logičnega razlogovanja (če zgleda kot mačka in mijavka kot mačka, je zagotovo mačka). To velja tako za ime kot za vsebino pogodbe. Pogodba torej, ki se imenuje najemna pogodba, in ki je po vsebini najemna pogodba (s katero se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, najemnik pa mu bo za to plačeval najemnino - 587. člen OZ), je najemna pogodba.
Vprašanje, ali imata toženi stranki morda pravico imeti nepremičnino v posesti na podlagi drugega pravnega temelja, ni predhodno vprašanje v tem sporu. Pravico do souporabe predmetnih nepremičnin na drugi pravni podlagi (zatrjevani solastnini) bosta pridobili šele v primeru, ko bo njunemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev solastnine pravnomočno ugodeno. V nobenem primeru pa usoda najemnega razmerja ni odvisna od odločitve o morebitni solastnini toženih strank na predmetnih nepremičninah.
ZPP člen 8, 14, 258, 258/2, 262, 282, 286. OZ člen 171, 179. ZBPP člen 46, 46/3.
identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soprispevek oškodovanca - primerna višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - dokaz z zaslišanjem strank - zaslišanje obeh pravdnih strank - pravočasnost dokaznega predloga - prosta dokazna ocena - dokazna pravila - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V pravdnem postopku ugotovljena odločilna dejstva ne smejo nasprotovati ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske sodbe.
Odločanje po stanju ob izdaji odločbe pomeni v procesnem smislu, da odloča o tožbi in v njej vsebovanem tožbenem zahtevku v tožbi navedene tožeče stranke in tožene stranke, razen če ni med samim postopkom do izdaje odločitve prišlo do dopustne subjektivne spremembe tožbe.
J. d.o.o. je položaj obligacijsko pravnega upravičenca pridobila šele po izdaji izpodbijanega sklepa, kar pa ji ne daje upravičenja pravdne stranke.
Stranka je stvarno legitimirana (legitimatio ad causam), če je nosilec pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor. Zato, da nastopa v pravdi, ni treba izkazati stvarne legitimacije, temveč zadostuje njeno zatrjevanje. Stvarna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Pravdno upravičenje, procesna legitimacija (legitimatio ad processum) pa pomeni, da pripada stranki upravičenje sprožiti konkreten spor. Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka. Če stranka nima procesne legitimacije, je treba tožbo zavreči.
Sodišče prve stopnje je glede na določbo 57. člena ZFPPIPP moralo ugotavljati obstoj procesne legitimacije tožeče stranke in ne stvarno pravne legitimacije tožeče stranke. Tožeča stranka bi pridobila procesno legitimacijo za vložitev obravnavane tožbe le tedaj, če bi o terjatvi, pridobljeni na podlagi cesije, stečajno upraviteljico stečajnega dolžnika obvestila do izteka roka za vložitev tožbe, dokazni postopek pa je pokazal, da temu ni tako.
Po 158. členu ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Pri uveljavljanem ugotovitvenem zahtevku, da ne obstoji ločitvena pravica tretje tožene stranke na nepremičninah (na katerih lastninsko pravico uveljavlja tožeča stranka), tožena stranka tožbenega zahtevka niti ne more izpolniti. Ugotovitveni zahtevek se realizira že s samo pravnomočnostjo ugotovitvene sodbe, izdane na njegovi podlagi.
Nerazumljivo je razlogovanje pritožnice, da je tožbo zoper tretje toženo stranko umaknila takoj, ko je tožena stranka v stečajnem postopku prejela v celoti poplačano svojo ločitveno pravico (pravilno terjatev na podlagi ločitvene pravice), saj tretja tožena stranka s tem ni izpolnila nobene svoje obveznosti do tožeče stranke. Prejela je le tisto, kar ji je šlo po zgoraj citiranem pravnomočnem sklepu o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015350
ZPP člen 2, 2/1, 190. SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 19, 19/1, 37, 118.
postopek delitve stvari v solastnini - udeleženci nepravdnega postopka - pravni interes - odtujitev solastnega deleža v postopku delitve solastnine - način delitve solastnine - upravičen interes solastnika - delni sklep - smiselna uporaba ZPP
Sodišče prve stopnje bi pridobitelja solastnega deleža na parc. št. 513/5 moralo pozvati, da vstopi v postopek delitve oziroma mu dati možnost, da se v njem izjavi. V vsakem primeru bi moralo o predlogu odločiti tudi glede navedene nepremičnine, ne pa le v obrazložitvi navesti, da ta del odločitve "odpade". Izpodbijani sklep je tako v resnici delni sklep, saj sodišče še ni odločilo o celotnem predlogu. Sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku (v nepravdnem postopku o predlogu), za katerega je pristojno. Kot izhaja iz načelnega pravnega mnenja z dne 27. 6. 1988, se 190. člen ZPP uporabi tudi v nepravdnem postopku. Vendar po 37. členu ZNP smiselno. Pridobitelj solastninskega deleža, odsvojenega med delitvenim postopkom, je namreč oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 19. člena ZNP). Zato se ima pravico udeležiti postopka za delitev stvari tudi v primeru, ko ni vstopil namesto svojega pravnega prednika. Tudi o tem govori navedeno načelno pravno mnenje.
Upravičen interes do pridobitve posamezne nepremičnine v izključno last je lahko tudi v tem, da se plača čim manjše denarno nadomestilo za razliko, ki je posledica delitve, če solastniki sicer ne izkazujejo sploh nobenega interesa, kot v tem primeru, kar ni sporno.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZPIZ-1 člen 39, 39/4.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - ovira za odpust obveznosti
Nedvomno je bilo kaznivo dejanje storjeno v škodo premoženja delavcev dolžnika kot samostojnega podjetnika, saj se plača delavcem v obravnavanem obdobju ni upoštevala v izračunu pokojninske osnove.
predlog za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za obnovo postopka - novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva - pravni interes
V obravnavani pravnomočno končani zadevi je tožnica izpodbijala darilno pogodbo, s katero je kot darovalka trem obdarjencem hčerki, vnukinji in vnuku (tožene stranke) podarila nepremičnino. Tretji toženec je prejel 1/3 stanovanjske stavbe. Ker je bila tožba zavržena, je darilna pogodba ostala v veljavi, to pa pomeni, da tretji toženec ostaja lastnik 1/3 nepremičnine. Njegov status v svojem temelju izključuje pravni interes v zvezi z izrednim pravnim sredstvom obnove, saj mu ugoditev predlogu ne bi prinesla konkretne in neposredne pravne koristi, ampak nasprotno, njegov pravni položaj bi lahko poslabšala.
Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe in vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker pravni interes tretjega toženca v konkretnem primeru ni podan, je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavržen.
pravnomočno razsojena zadeva - procesna ekvivalenčna teorija - individualizacija spora, o katerem je bilo pravnomočno odločeno - individualizacija novega spora - dejstveni kompleks - objektivni in subjektivni element - notarski zapis - pomanjkljiva oblika - popravljen notarski zapis
Za ugotovitev identičnosti sporov so odločilni (1) izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, (2) nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga, in (3) njuna medsebojna primerjava, ki omogoča sklepanje o (ne)identičnosti sporov. Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.
ZVEtL člen 23a. ZVEtL-1 člen 13, 42, 42/2, 42/3, 43, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 46, 46/1, 48, 48/2. ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76, 76/1.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - domneva lastninske pravice - lastninjenje - grajeno javno dobro - parcelacija funkcionalnega zemljišča - katastrski vpis - prostorski akti in upravna dovoljenja - dobroverna pridobitev nepremičnine
ZVEtL-1 v prvem odstavku 44. člena postavlja zakonsko domnevo, da je skupno pripadajoče zemljišče skupna last lastnikov stavb. Ta, na novo določena domneva pa je izpodbojna, kar pomeni, da je na udeležencu, ki meni, da lastnik stavbe ni postal lastnik pripadajočega zemljišča, trditveno in dokazno breme, pri čemer mora v postopku konkretizirati odločilna dejstva in zanje ponuditi dokaze.
Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, je utemeljen zgolj v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003.
V primeru, ko stavba, h kateri se določa pripadajoče oziroma skupno pripadajoče zemljišče, ni vpisana v zemljiški knjigi, kot predlagatelj nastopa lastnik zemljiške parcele, na kateri stavba stoji. Slednji se na podlagi prvega odstavka 46. člena ZVEtL-1 šteje za zemljiškoknjižnega lastnika stavbe.
vzpostavitev etažne lastnine - posebni skupni del - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pogoji za priposestvovanje - lastniška posest - prodajna pogodba
Za priposestvovanje posameznega dela (drugi in tretji odstavek 20. člena ZVEtL-1) bi morala predlagatelja izkazati, da sta na posameznem delu stavbe izvrševala deset let trajajočo lastniško posest.
Pravni naslov, na katerega sta predlagatelja oprla svoj predlog, jima ne daje podlage za odločitev, da opredeljeni deli stavbe predstavljajo splošni skupni del stavbe.
Sodišče ni kršilo procesna pravila, ker toženki na zadnjem naroku ni dalo vedeti, da ne bo sledilo izračunu invalidnosti iz druge dopolnitve izvedenskega mnenja oziroma jo je pustilo v prepričanju, da navedeno mnenje v tem delu sprejema kot pravilno oziroma relevantno. Takšne zahteve zakon ne postavlja. Gre namreč zgolj za dokazno oceno izvedenih dokazov, s katero sodišču strank ni treba vnaprej seznanjati, ampak zadošča, da sodišče v obrazložitvi meritorne odločitve poda zadostne razloge, čemur pa izpodbijana sodba zadosti. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je v drugo dopolnitev, kot pravilno izveden dokaz, vpogledalo in se do njega opredelilo. Vendar pa sam vpogled v določen dokaz še ne pomeni, da mu mora tudi slediti.
ZASP člen 81, 147, 147/1, 151, 151/2, 151/4. OZ člen 198. ZPP člen 212, 214.
avtorsko delo - obvezno kolektivno upravljanje - obvezno upravljanje malih avtorskih pravic - glasba - predvajanje glasbenih del - prenos upravljanja - izjema od splošnega pravila - materialna avtorska pravica - odpoved materialni avtorski pravici - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - neupravičena obogatitev - prepričljiva dokazna ocena - računalniški program - uporaba tehnologije - ustvarjalni dosežek tehnične narave - nova tehnologija
Tožena stranka je s trditvami o predvajanju lastne avtorske glasbe dejansko priznala obstoj naprav za predvajanje v njenih lokalih, kar potrjujejo tudi kontolni zapisniki.
Tožeča stranka je zaradi zakonsko določenega kolektivnega upravljanja malih avtorskih pravic (glede katerih niso podane izjeme iz ZASP in katerim se tožena stranka ni odpovedala), upravičena terjati nadomestilo od tožene stranke (tudi če je ta nosilka materialnih avtorskih pravic). Podlaga za plačilo nadomestila je v določbi 81. člena ZASP, v povezavi z njo pa je potrebno upoštevati tudi določilo o neupravičeni obogatitvi iz 198. člena OZ.
zavarovanje denarne terjatve - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - pravica upnika do izbire - ponoven predlog
Ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, je on tisti, ki sprejema odločitev, ali bo predlagal neposredno uresničitev terjatve iz izvršilnega naslova s prisilnimi sredstvi (izvršbo), ali bo predlagal zgolj ustanovitev zastavne pravice za zavarovanje svoje denarne terjatve, ne da bi hkrati predlagal tudi prodajo predmeta izvršbe (zavarovanje). S slednjim upnik pridobi zgolj zastavno pravico na nepremičnini (prvi odstavek 244. člena ZIZ) in s tem varstvo vrstnega reda, medtem ko v primeru izvršbe poleg zastavne pravice na nepremičnini dolžnika pridobi še pravico do prodaje le-te in poplačilo iz te nepremičnine. Upnik z izvršbo ne doseže le stvarnopravnega zavarovanja, kar je končni cilj zavarovanja, temveč je njegovo upravičenje širše, saj vključuje tudi prodajo nepremičnine in poplačilo njegove terjatve iz kupnine pridobljene s prodajo nepremičnine.
odločba o kazenski sankciji - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera kazni
Pritožba ima prav, da obdolženčevega priznanja storitve kaznivih dejanj v obravnavani zadevi ni mogoče šteti kot posebno olajševalne okoliščine, torej take, ki bi bila podlaga za uporabo omilitvenih določil pri določitvi kazni, ker je obdolženi kaznivi dejanji priznal šele na četrti glavni obravnavi in po delno izvedenem dokaznem postopku. Kot posebne olajševalne okoliščine pa mu ni mogoče šteti niti tega, da je dolgoletni odvisnik od prepovedanih drog. Navedena okoliščina tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja posebno tehtne olajševalne okoliščine, saj kazniva dejanja, ki jih izvršujejo taki storilci kaznivih dejanj (odvisniki), po svoji teži in posledicah niso prav nič lažja od tistih, ki jih storijo osebe, ki niso odvisne od uživanja prepovedanih drog, pri čemer je pri slednjih dejstvo, da kazniva dejanja izvršujejo zaradi premoženjskih koristi, mogoče šteti le kot obteževalno okoliščino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020155
SPZ člen 146, 146/1, 146/2, 146/4. ZUKSB člen 3, 3/1, 11, 11/1, 11/8, 29. ZPP člen 190. ZFPPIPP člen 213, 213/2. OZ člen 323, 1056.
hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - prenos terjatve - prenos pogodbenega razmerja - prenos maksimalne hipoteke - prenos terjatev banke na DUTB - novacija - učinek potrjene prisilne poravnave na terjatve upnika
Hkrati z odstopom sporne terjatve, je tožnica na DUTB prenesla tudi celotno pravno razmerje med hipotekarnim upnikom in hipotekarnim zastaviteljem. To pomeni, da so nepomembni pritožbeni očitki, ki se nanašajo na vprašanje derogacije četrtega odstavka 146. člena SPZ, saj bi se le-to zastavilo zgolj v primeru cesije, do katere pa v obravnavanem primeru ni prišlo. Ob povedanem toženec tudi ne more uspeti z očitkom o neenakopravni obravnavi tožnice napram ostalim udeležencem na trgu. Prenos maksimalne hipoteke na DUTB je bil namreč opravljen na podlagi specialne ureditve ZUKSB, katere sprejem so narekovale posledice svetovne finančne krize na slovenskem bančnem sistemu, hkrati pa je potrebno upoštevati, da so bile ob tem spoštovane tudi omejitve iz SPZ.
Potrjena prisilna poravnava nad osebnim dolžnikom (stranski intervenient na strani tožene stranke) sama po sebi ne vpliva na razmerje med tožečo stranko kot upnikom in toženo stranko kot realnim dolžnikom. Razmerje med njima je primerljivo z razmerjem, ki ga ureja drugi odstavek 213. člena ZFPPIPP. Da potrjena prisilna poravnava nad osebnim dolžnikom v konkretnih okoliščinah primera ne vpliva na terjatve upnika do realnega dolžnika, smiselno izhaja tudi iz 1056. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015674
OZ člen 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 179/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 359.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - prispevek oškodovanca - nepripetost z varnostnim pasom - izvedensko mnenje - izvedenec medicinske stroke - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - zahteva za izločitev izvedenca - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - strokovna institucija kot izvedenec - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - posledice prometne nezgode - očitna računska napaka - odškodnina za tujo pomoč - stroški tuje nege in pomoči - urna postavka - prepoved reformatio in peius - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče je tožničin prispevek k nastali škodi ovrednotilo tako, da ji je pripisalo določen delež glede na celoten obseg škode. Namesto tega bi izvedenca lahko vprašalo, kakšne bi bile tožničine poškodbe, če bi bila privezana; toženka namreč odgovarja samo za te poškodbe in njihove posledice. Pri odgovoru na navedeno vprašanje bi se utegnilo pokazati, da tožnica nekaterih, zanjo najusodnejših poškodb, morebiti sploh ne bi utrpela, posledično pa bi bila upravičena do bistveno nižje odškodnine. Za znižanje ali celo izključitev v izpodbijani sodbi ugotovljenega tožničinega prispevka k nastali škodi zato po presoji pritožbenega sodišča ni dejanske in pravne podlage.
Kadar sodišče zaupa izvedensko delo strokovni instituciji (tretji odstavek 254. člena ZPP), ni treba, da so posamezni strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi izvedenskega mnenja, sami izvedenci.
Ni mogoče upoštevati toženkinega opozorila v odgovoru na pritožbo, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o odškodnini za tujo pomoč prekoračilo tožbeni zahtevek in da je od celotne prisojene odškodnine treba odšteti tudi valorizirano vrednost zneska 5.000,00 EUR, ki ga je toženka plačala tožnici že pred pravdo. Ker se je toženka prepozno pritožila, sodišče druge stopnje sodbe, ki je v neizpodbijanem delu postala pravnomočna, ne sme spremeniti v tožničino škodo (359. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00015577
ZPP člen 190, 191, 191/2. ZZK-1 člen 8, 8/2, 79, 80, 80/2. SPZ člen 9, 44, 44/2.
služnostna pravica - priposestvovanje služnosti - omejitve priposestvovanja - dobra vera - domneva dobre vere - zaznamba spora - subjektivna sprememba tožbe - zaupanje v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno stanje - dokazno breme - kupoprodajna pogodba
Uporaba 190. člena ZPP tožnikovega položaja ne zavaruje pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah. Za učinkovito varstvo pred nevarnostjo, da toženec med pravdo prenese stvarno pravico na nepremičnini, se tožnik pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičnini ne more zanesti na 190. člen ZPP, pač pa na institut zaznambe spora po 79. in naslednjih členih ZZK-1.
Dobra vera se domneva, če se ne dokaže drugače (9. člen SPZ). Prav tega dokaznega bremena pa tožniki niso zmogli, da bi dokazali s stopnjo prepričanja, da toženec ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe ni bil dobroveren, ker je vedel oziroma bi ob potrebni skrbnosti lahko vedel za služnostno pravico tožnikov.
Določba prvega odstavka 337. člena ZPP pritožbenemu sodišču nalaga, da sme pri pritožbeni presoji pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja (torej, ali je bilo blago dobavljeno, ali je bilo plačano, in podobno, kot je to v tem primeru) upoštevati le tiste trditve in dokaze, ki bi jih stranka lahko navajala pred sodiščem prve stopnje.