CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015528
OZ člen 15. ZPP člen 115.
sklenitev pogodbe - vsebina pogodbenega razmerja - bistvene sestavine pogodbe - nastanek obligacijskih pravic in obveznosti - predmet izpolnitve - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - pravna narava pogodbe - izostanek z naroka - upravičeni razlogi za izostanek z naroka
Sodna praksa je glede opravičljivosti razlogov za izostanek strank z narokov zelo restriktivna. Upoštevajo se namreč samo nenadni in nujni vzroki. To so le dejstva, ki so nastopila tik pred razpisanim narokom, torej v času, ko si stranka ni mogla zagotoviti pooblaščenca. Prav tako je treba posebej izkazati nujnost in neodložljivost takega vzroka in njegovo pomembnost, kar običajne službene obveznosti, niti običajne službene poti, niso. Nenazadnje pa je treba opravičljivost izostanka z naroka tudi dokazati, saj zgolj trditve, da so določene ovire obstajale, ne zadostujejo.
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Pogodba torej povzroči nastanek medsebojnih obligacijskih pravic in obveznosti pogodbenih strank le v primeru, ko so te dovolj določno oz. vsaj določljivo opredeljene (predvsem mora biti določen oziroma določljiv predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga vsaka stranka zaveže opraviti, njihova cena). Kaj predstavlja bistveno sestavino pogodbe, je odvisno od njene pravne narave oziroma od pogodbenega tipa. V pogodbi o vzajemnem financiranju in delitvi rizikov so to nedvomno višina financiranja in določitev rizikov.
postavitev izvedenca - strokovno znanje izvedenca - izguba zavarovalnih pravic - zaščitna ograja - izvedenec gradbene stroke - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in povzročitvijo nesreče - regres zavarovalnice
Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je vprašanje primernosti cestne ograje strokovno področje izvedenca gradbene stroke, ne pa izvedenca cenilca, ki je na zaslišanju tudi pojasnil, da ni izvedenec za raziskave prometnih nesreč.
samovoljnost - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - abstraktni dejanski stan - konkretni dejanski stan - subjektivna zavest storilca
Pri kaznivem dejanju samovoljnosti subjektivne zavesti storilca, da si jemlje svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu gre, kot psihični proces v zavesti storilca v opisu dejanja ni treba (oziroma niti ni mogoče) "bolj" konkretizirati, saj že opis v abstraktnem delu to zavest dovolj določno pojasnjuje. Na zavest storilca sodišče sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin, zaključek o obstoju ali neobstoju zavedanja o nečem pa je stvar obrazložitve sodbe in ne opisa v izreku sodbe.
Tožnik je umaknil tožbo manj kot en mesec po izpolnitvi, kar je pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP, zlasti ker med postopkom v času od podaje pripravljalne vloge tožeče stranke dalje do izpolnitve zahtevka niso nastali nobeni stroški ne tožeči ne toženi stranki.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 299, 299/3, 299a, 310, 310/3. ZPP člen 108, 189, 189/3, 319. URS člen 33, 158.
prijava izločitvene pravice - ponovna prijava prerekane izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - res iudicata kot procesna ovira - preizkus prijavljenih terjatev - zaznamba spora - objektivne meje pravnomočnosti preizkusa terjatve
ZFPPIPP ne vsebuje določbe, ki bi stečajnemu upniku v primeru, da je njegova izločitvena pravica po prvi prijavi prerekana, prepovedovala, da le-to ponovno prijavi.
V konkretnem primeru gre za progresivni način izračuna in izplačevanja zavarovalnine. Na to namreč kaže okoliščina, da vsebuje zavarovalna polica dve zavarovalni vsoti, in sicer za trajno invalidnost do vključno 50% v višini 250.000,00 ATS (18.168,21 EUR) in za trajno invalidnost nad 50% v višini 500.000,00 ATS (36.336,42 EUR). Če bi šlo za linearen izračun zavarovalnine, potem navedba dveh zavarovalnih vsot ne bi bila potrebna (smiselna) in bi zadoščala določitev enotne zavarovalne vsote, od katere bi se nato odmeril odstotek ugotovljene invalidnosti (ne glede nato, ali je bila ta pod ali nad 50%). Tudi umeščenost sporne pogodbene določbe med druge pogodbene določbe govori v korist takšni razlagi.
pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - odločitev po prostem preudarku
Deklaratorna odločba, izdana na podlagi zakona, ki je določil prenos pravice uporabe glede v zakonu opredeljenih nezazidanih stavbnih zemljišč na občino, ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL-1. Ni šlo namreč za razpolaganje tedanjega imetnika pravice uporabe, marveč za prenos pravice uporabe po sili zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00015577
ZPP člen 190, 191, 191/2. ZZK-1 člen 8, 8/2, 79, 80, 80/2. SPZ člen 9, 44, 44/2.
služnostna pravica - priposestvovanje služnosti - omejitve priposestvovanja - dobra vera - domneva dobre vere - zaznamba spora - subjektivna sprememba tožbe - zaupanje v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno stanje - dokazno breme - kupoprodajna pogodba
Uporaba 190. člena ZPP tožnikovega položaja ne zavaruje pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah. Za učinkovito varstvo pred nevarnostjo, da toženec med pravdo prenese stvarno pravico na nepremičnini, se tožnik pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičnini ne more zanesti na 190. člen ZPP, pač pa na institut zaznambe spora po 79. in naslednjih členih ZZK-1.
Dobra vera se domneva, če se ne dokaže drugače (9. člen SPZ). Prav tega dokaznega bremena pa tožniki niso zmogli, da bi dokazali s stopnjo prepričanja, da toženec ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe ni bil dobroveren, ker je vedel oziroma bi ob potrebni skrbnosti lahko vedel za služnostno pravico tožnikov.
Ker pravdni stranki pisnega izvedenskega mnenja nista sprejeli brez pripomb, niti se obravnavanju tega dokaza na naroku nista odpovedali, bi izvedenec svoj izvid in mnenje moral podati tudi ustno na obravnavi.
Po 158. členu ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Pri uveljavljanem ugotovitvenem zahtevku, da ne obstoji ločitvena pravica tretje tožene stranke na nepremičninah (na katerih lastninsko pravico uveljavlja tožeča stranka), tožena stranka tožbenega zahtevka niti ne more izpolniti. Ugotovitveni zahtevek se realizira že s samo pravnomočnostjo ugotovitvene sodbe, izdane na njegovi podlagi.
Nerazumljivo je razlogovanje pritožnice, da je tožbo zoper tretje toženo stranko umaknila takoj, ko je tožena stranka v stečajnem postopku prejela v celoti poplačano svojo ločitveno pravico (pravilno terjatev na podlagi ločitvene pravice), saj tretja tožena stranka s tem ni izpolnila nobene svoje obveznosti do tožeče stranke. Prejela je le tisto, kar ji je šlo po zgoraj citiranem pravnomočnem sklepu o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
ZNP člen 37. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 207, 208, 208/1.
prekinitev in nadaljevanje postopka - vstop v postopek - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - ugotovitveni sklep - nadaljevanje postopka - nadaljevanje postopka z dedičem - nadaljevanje prekinjenega postopka - dedovanje
Sodišče dedičev ni bilo dolžno pozivati, da se o vstopu v postopek izjavijo, saj se dedič vstopu ne more upreti. Na podlagi dedne pravice v trenutku smrti vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, tudi procesna, in postane stranka postopka pod resolutivnim pogojem, da se dediščini ne bo odpovedal.
Do prekinitve postopka zaradi smrti stranke, ki nima pooblaščenca, pride po samem zakonu. Sodišče zato prekinitve ne odreja, ampak jo ugotavlja in ima sklep le deklaratorni značaj.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - prenos pravice uporabe
Deklaratorna odločba, izdana na podlagi zakona, ki je določil prenos pravice uporabe glede v zakonu opredeljenih nezazidanih stavbnih zemljišč na občino, ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015674
OZ člen 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 179/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 359.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - prispevek oškodovanca - nepripetost z varnostnim pasom - izvedensko mnenje - izvedenec medicinske stroke - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - zahteva za izločitev izvedenca - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - strokovna institucija kot izvedenec - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - posledice prometne nezgode - očitna računska napaka - odškodnina za tujo pomoč - stroški tuje nege in pomoči - urna postavka - prepoved reformatio in peius - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče je tožničin prispevek k nastali škodi ovrednotilo tako, da ji je pripisalo določen delež glede na celoten obseg škode. Namesto tega bi izvedenca lahko vprašalo, kakšne bi bile tožničine poškodbe, če bi bila privezana; toženka namreč odgovarja samo za te poškodbe in njihove posledice. Pri odgovoru na navedeno vprašanje bi se utegnilo pokazati, da tožnica nekaterih, zanjo najusodnejših poškodb, morebiti sploh ne bi utrpela, posledično pa bi bila upravičena do bistveno nižje odškodnine. Za znižanje ali celo izključitev v izpodbijani sodbi ugotovljenega tožničinega prispevka k nastali škodi zato po presoji pritožbenega sodišča ni dejanske in pravne podlage.
Kadar sodišče zaupa izvedensko delo strokovni instituciji (tretji odstavek 254. člena ZPP), ni treba, da so posamezni strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi izvedenskega mnenja, sami izvedenci.
Ni mogoče upoštevati toženkinega opozorila v odgovoru na pritožbo, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o odškodnini za tujo pomoč prekoračilo tožbeni zahtevek in da je od celotne prisojene odškodnine treba odšteti tudi valorizirano vrednost zneska 5.000,00 EUR, ki ga je toženka plačala tožnici že pred pravdo. Ker se je toženka prepozno pritožila, sodišče druge stopnje sodbe, ki je v neizpodbijanem delu postala pravnomočna, ne sme spremeniti v tožničino škodo (359. člen ZPP).
Pri izbiri osebe, primerne za začasnega skrbnika zapuščine, se zahteva, da je ta nepristranska do vseh dedičev in vredna zaupanja.
Pritožnica v zapuščinskem postopku nastopa kot potencialna zakonita dedinja, predlagatelja pa kot oporočna dediča. Med njimi gre za interesno kolizijo in zato za neprimerne skrbnike.
OZ člen 395, 395/1. ZIZ člen 3, 15, 67, 67/1, 68, 68/4. ZPP člen 9.
nasprotna izvršba - solidarna odgovornost dolžnikov - vodenje več ločenih postopkov - skupna obravnava - načelo poštene uporabe pravic - predlog za nasprotno izvršbo - pogoji za nasprotno izvršbo - preplačilo dolga - plačilo terjatve - plačilo s strani tretje osebe - obseg poplačila - stroški postopka
Ker gre za dva vzporedno vodena izvršilna postopka istega upnika zoper solidarna dolžnika iste terjatve, je pri ugotavljanju obsega izterjevane terjatve treba upoštevati plačila, opravljena v obeh zadevah.
Upnik ima pregled nad izterjavo iste terjatve zoper vsakega solidarnega dolžnika v posebnem izvršilnem postopku. Glede na načelo poštenosti je bilo zato od njega upravičeno pričakovati sodelovanje pri ugotavljanju obsega izterjevane terjatve.
sklep o izterjavi stalnih prejemkov - pritožba - sklep o popravi - zavrženje pritožbe - pravni interes
Iz podatkov spisa pa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče po izdaji izpodbijanega sklepa na predlog upraviteljice izdalo sklep o popravi.
Z njim pa je bila že v postopku na prvi stopnji sanirana napaka v izpodbijanem sklepu. Tako se pokaže, da se sklep sodišča prve stopnje o izterjavi stalnih prejemkov v zvezi s sklepom o popravi ne nanaša več na pritožnika, zato mu je treba odreči pravni interes za pritožbo zoper sklep z dne 28. 6. 2018.
Določba prvega odstavka 337. člena ZPP pritožbenemu sodišču nalaga, da sme pri pritožbeni presoji pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja (torej, ali je bilo blago dobavljeno, ali je bilo plačano, in podobno, kot je to v tem primeru) upoštevati le tiste trditve in dokaze, ki bi jih stranka lahko navajala pred sodiščem prve stopnje.
Ker je nepremično premoženje tožencev v celoti obremenjeno s hipotekami, ni realno pričakovati, da bi toženca lahko to premoženje vnovčila, hkrati pa njuni dohodki ne presegajo višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. S plačilom celotne sodne takse bi bila zato občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženca preživljata. Toženca pa imata na svojih transakcijskih računih in hranilnih vlogah toliko denarnih sredstev, da bosta zmogla poravnati del dolgovane sodne takse. Glede na njuno likvidnostno stanje, okoliščino, da nimata preživninskih obveznosti do drugih oseb in glede na višino preostale taksne obveznosti, s takojšnjim plačilom celotnega navedenega zneska ne bodo tako občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženca preživljata, da bi bilo njuno preživljanje ogroženo.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - pravni interes
Prvo odločilno materialnopravno stališče Ustavnega sodišča je bilo, da je odločba o izrednem ukrepu nepovratna in njenih učinkov ni mogoče izničiti (12. točka obrazložitve). Drugo odločilno materialnopravno stališče Ustavnega sodišča pa je bilo, da je imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic na voljo drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe po 350.a členu ZBan-1.