odločba o kazenski sankciji - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera kazni
Pritožba ima prav, da obdolženčevega priznanja storitve kaznivih dejanj v obravnavani zadevi ni mogoče šteti kot posebno olajševalne okoliščine, torej take, ki bi bila podlaga za uporabo omilitvenih določil pri določitvi kazni, ker je obdolženi kaznivi dejanji priznal šele na četrti glavni obravnavi in po delno izvedenem dokaznem postopku. Kot posebne olajševalne okoliščine pa mu ni mogoče šteti niti tega, da je dolgoletni odvisnik od prepovedanih drog. Navedena okoliščina tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja posebno tehtne olajševalne okoliščine, saj kazniva dejanja, ki jih izvršujejo taki storilci kaznivih dejanj (odvisniki), po svoji teži in posledicah niso prav nič lažja od tistih, ki jih storijo osebe, ki niso odvisne od uživanja prepovedanih drog, pri čemer je pri slednjih dejstvo, da kazniva dejanja izvršujejo zaradi premoženjskih koristi, mogoče šteti le kot obteževalno okoliščino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019225
ZPP člen 8, 124, 124/1, 124/2, 124/3, 124/4, 125a, 224, 254, 285, 286. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2. ZTLR člen 24, 25, 26.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - razveza zakonske zveze - skupno premoženje razvezanih zakoncev - domneva enakih deležev - darilo enemu od zakoncev - posebno premoženje - gradnja na tujem svetu - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev - skupna vlaganja - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - nova stvar - deleži zakoncev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - dohodki in premoženje zakonca - nematerialni prispevek zakoncev - skrb za dom in družino - trditve in dokazi - materialno procesno vodstvo - zapisnik - pisanje zapisnika - vodenje zapisnika - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženki njen oče podaril parcelo z do tretje gradbene faze zgrajeno hišo (vključno z okni in vrati). Materialnopravno pravilen je zaključek, da navedeno predstavlja posebno premoženje toženke. Tožnik in toženka pa sta hišo dogradila, in to z z delom pridobljenimi sredstvi in lastnim delom, ob pomoči sorodnikov in prijateljev obeh. Na ta način sta vlagala skupno premoženje v posebno premoženje toženke. V takem primeru sodi v skupno premoženje z vlaganji povečana vrednost nepremičnine.
Vlaganja v že dokončano hišo, tudi če so zelo obsežna, ne spreminjajo identitete nepremičnine. Če pa šele vlaganja omogočijo, da se nepremičnina lahko prične uporabljati, pa zgradba spremeni identiteto.
pobotni ugovor - popolnost ugovora - določenost pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo - pomoč neuki stranki brez pooblaščenca
Ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo ravnati s pobotnim ugovorom toženca kot z nepopolno vlogo, saj je življenjski dogodek v zadostni meri opisal in individualiziral, da ga je mogoče ločiti od vseh drugih dogodkov. Vprašanje pa je, ali je uspel z zatrjevanjem in dokazovanjem pravnih posledic, ki jih je hotel v postopku doseči.
Na pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo v večji meri opraviti materialno procesno vodstvo v skladu z 285. členom ZPP, pritožbeno sodišče odgovarja, da je sodišče prve stopnje toženca na naroku kar trikrat opozorilo, da dopolni trditve svojega pobotnega ugovora. Prvostopenjska razpravljajoča sodnica bi sicer tožečo stranko lahko opozorila na manjkajoče navedbe in dokaze, ni pa bila tega dolžna storiti. Zato tudi ni zagrešila očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
OZ člen 395, 395/1. ZIZ člen 3, 15, 67, 67/1, 68, 68/4. ZPP člen 9.
nasprotna izvršba - solidarna odgovornost dolžnikov - vodenje več ločenih postopkov - skupna obravnava - načelo poštene uporabe pravic - predlog za nasprotno izvršbo - pogoji za nasprotno izvršbo - preplačilo dolga - plačilo terjatve - plačilo s strani tretje osebe - obseg poplačila - stroški postopka
Ker gre za dva vzporedno vodena izvršilna postopka istega upnika zoper solidarna dolžnika iste terjatve, je pri ugotavljanju obsega izterjevane terjatve treba upoštevati plačila, opravljena v obeh zadevah.
Upnik ima pregled nad izterjavo iste terjatve zoper vsakega solidarnega dolžnika v posebnem izvršilnem postopku. Glede na načelo poštenosti je bilo zato od njega upravičeno pričakovati sodelovanje pri ugotavljanju obsega izterjevane terjatve.
OZ člen 82, 82/1, 587. ZPP člen 13, 206. ZPSPP člen 26.
odpoved najemne pogodbe - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - ugotovitev solastnine na nepremičnini - razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil
Osnovno pravilo razlage pogodb obligacijskega prava je urejeno v prvem odstavku 82. členu OZ, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Gre za osnovno, preprosto, zdravo razumsko pravilo logičnega razlogovanja (če zgleda kot mačka in mijavka kot mačka, je zagotovo mačka). To velja tako za ime kot za vsebino pogodbe. Pogodba torej, ki se imenuje najemna pogodba, in ki je po vsebini najemna pogodba (s katero se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, najemnik pa mu bo za to plačeval najemnino - 587. člen OZ), je najemna pogodba.
Vprašanje, ali imata toženi stranki morda pravico imeti nepremičnino v posesti na podlagi drugega pravnega temelja, ni predhodno vprašanje v tem sporu. Pravico do souporabe predmetnih nepremičnin na drugi pravni podlagi (zatrjevani solastnini) bosta pridobili šele v primeru, ko bo njunemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev solastnine pravnomočno ugodeno. V nobenem primeru pa usoda najemnega razmerja ni odvisna od odločitve o morebitni solastnini toženih strank na predmetnih nepremičninah.
odločba o kazenski sankciji - nepravilna odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kvalificirana oblika kaznivega dejanja
Pritožba pravilno ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo predvsem teže storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže v višini protipravne premoženjske koristi, ki jo je obdolženec pridobil v znesku 235.800,00 EUR, kar za več kot štirikrat presega znesek 50.000,00 EUR, ki predstavlja mejo, na podlagi katere temeljna oblika kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti zaradi višine pridobljene premoženjske koristi ali povzročene škode preide v kvalificirano obliko, kakor tudi, da je oškodovani KZ H. nastala premoženjska škoda v višini 124.672,62 EUR. Navedena višina pridobljene protipravne premoženjske koristi, kakor tudi višina nastale škode, sta tako visoki, da tudi po presoji pritožbenega sodišča narekujeta izrek kazni zapora in ne utemeljujeta izreka pogojne obsodbe.
postavitev izvedenca - strokovno znanje izvedenca - izguba zavarovalnih pravic - zaščitna ograja - izvedenec gradbene stroke - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in povzročitvijo nesreče - regres zavarovalnice
Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je vprašanje primernosti cestne ograje strokovno področje izvedenca gradbene stroke, ne pa izvedenca cenilca, ki je na zaslišanju tudi pojasnil, da ni izvedenec za raziskave prometnih nesreč.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora in nepremičnin - bistvena kršitev določb postopka - sklep presenečenja - odškodnina v obveznicah
Pri presoji obstoja ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je pravno odločilno stanje ob uveljaviti ZDen.
Pri izbiri osebe, primerne za začasnega skrbnika zapuščine, se zahteva, da je ta nepristranska do vseh dedičev in vredna zaupanja.
Pritožnica v zapuščinskem postopku nastopa kot potencialna zakonita dedinja, predlagatelja pa kot oporočna dediča. Med njimi gre za interesno kolizijo in zato za neprimerne skrbnike.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00014790
KZ-1 člen 122, 122/1, 191, 191/1, 90, 90/1-5. ZKP člen 307, 307/3, 354, 354/1, 357, 371, 371/1-9.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - idealni stek - sojenje v nenavzočnosti - opravičljiv razlog za preložitev naroka - opis kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je opis kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz ločene II. točke po obtožbi preneslo in vneslo v opis kaznivega dejanja nasilja v družini, temu obtoženčevemu ravnanju pripisalo tudi povzročitev podrejenosti pri oškodovanki ter mu s tem dodalo posledico oziroma zakonski znak, ki ga opis po obtožbi ni vseboval. Pri spremembi opisa tako ni šlo zgolj za dopustne redakcijske, jezikovne ali stilistične izboljšave, in tudi ne za zgolj drugačno opredelitev v obtožbi opisanih ravnanj, ampak za spremembo, ki je povzročila, da pri obtoženčevem ravnanju ne gre le za drugačno, ampak drugo dejanje.
neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost - prava volja zapustnika - dokazna ocena
Izvedenkino navedbo, da je vprašanje, če je to, kar je navedeno v oporoki, prava volja zapustnice, je potrebno brati v kontekstu z ostalimi njenimi ugotovitvami (zaključki), in sicer od tega, da zapustnica ni razumela, kaj naj bi bilo v oporoki zapisano, da je redno jemala zdravila Dormicum in Tadol (pri čemer je jasno opisala, kako obe zdravili, in sicer Dormicum kot uspavalo ter Tadol kot analgetik vplivata na človekovo duševno stanje) kot tudi (da naj bi obstajala velika verjetnost), da ni vedela, kaj z oporoko dejansko počne, in da naj bi vedela le, da bo z njo poravnala domnevni dolg do brata.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00016546
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179, 179/1.. OZ člen 131, 171.. Pravilnik o varnostnih znakih (1999) člen 3.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Okoliščina, ki jo poudarja pritožba, da nobenemu od zaposlenih, ki so prihiteli k tožnici po njenem padcu ni drselo, ni bistvena za odločitev v zadevi. Sodna praksa je že potrdila, da se z okoliščino, da nihče drug ni padel na istem terenu, odgovorna oseba ne more razbremeniti odgovornosti, zato navedeno ne more vplivati na presojo krivdne odgovornosti tožene stranke.
osebna služnost - osebna služnost stanovanja - priposestvovanje osebne služnosti - opravičljiva zmota - opravičljiva zmota priposestvovalca - dobra vera priposestvovalca - pravni naslov - pravni naslov za uporabo stanovanja - lastninska pravica v pričakovanju - odločitev o pravdnih stroških
Priposestvovanje osebne služnosti je možno, če je imel pravni subjekt nepremičnino v dvajsetletni posesti kot imetnik osebne služnosti ter je bil v dobri veri, da je imetnik osebne služnosti.
Izvrševanje lastniške posesti predstavlja večjo kvaliteto posesti, kot se zahteva za priposestvovanje služnosti, kjer priposestvovalec uporablja tujo stvar, zato je ob upoštevanju načela, da je v več tudi manj, mogoče priposestvovanje služnosti stanovanja, če posestnik na njem izvršuje posest kot lastnik.
Po 158. členu ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Pri uveljavljanem ugotovitvenem zahtevku, da ne obstoji ločitvena pravica tretje tožene stranke na nepremičninah (na katerih lastninsko pravico uveljavlja tožeča stranka), tožena stranka tožbenega zahtevka niti ne more izpolniti. Ugotovitveni zahtevek se realizira že s samo pravnomočnostjo ugotovitvene sodbe, izdane na njegovi podlagi.
Nerazumljivo je razlogovanje pritožnice, da je tožbo zoper tretje toženo stranko umaknila takoj, ko je tožena stranka v stečajnem postopku prejela v celoti poplačano svojo ločitveno pravico (pravilno terjatev na podlagi ločitvene pravice), saj tretja tožena stranka s tem ni izpolnila nobene svoje obveznosti do tožeče stranke. Prejela je le tisto, kar ji je šlo po zgoraj citiranem pravnomočnem sklepu o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka oziroma 2 dneva po izpolnitvi zahtevka. Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izpolnitve, pač pa tudi, kdaj je tožnik zvedel za to, zlasti če gre za več delnih plačil.
vzpostavitev etažne lastnine - posebni skupni del - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pogoji za priposestvovanje - lastniška posest - prodajna pogodba
Za priposestvovanje posameznega dela (drugi in tretji odstavek 20. člena ZVEtL-1) bi morala predlagatelja izkazati, da sta na posameznem delu stavbe izvrševala deset let trajajočo lastniško posest.
Pravni naslov, na katerega sta predlagatelja oprla svoj predlog, jima ne daje podlage za odločitev, da opredeljeni deli stavbe predstavljajo splošni skupni del stavbe.
zadolžnica v obliki notarskega zapisa - ničnost - posojilna pogodba - kavza pogodbe - grožnje
Upoštevati je treba (samo) tiste vzroke, brez katerih stranki pogodbe sploh ne bi sklenili oziroma je vsaj ena od njiju ne bi sklenila, druga stranka pa je za to odločilno voljo druge stranke vedela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL00015608
OZ člen 346, 352, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 266, 266/1, 283. ZZavar člen 51.
odškodninska odgovornost člana uprave - poslovna odškodninska odgovornost - mandatno razmerje - povrnitev škode - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - vodenje poslov družbe - varovanje poslovne skrivnosti - ugovor zastaranja - zastaralni rok - petletni zastaralni rok - opustitev nadzora nad izvajanjem pogodbe - enaka vrednost vzajemnih dajatev - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - kršitev dolžne skrbnosti - dejanski obseg opravljenih storitev - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - kolizija interesov - obrnjeno dokazno breme - zastopanje predsednika nadzornega sveta - plačilo pavšala
Odškodninska terjatev po 263. členu ZGD-1 je sui generis korporacijska terjatev.
Položaj članov organov vodenja do družbe je podoben mandatnemu razmerju (pogodba o naročilu). V konkretnem primeru gre tako za poslovno odškodninsko obveznost, katere zastaranje se presoja po tretjem odstavku 352. člena OZ. Zastaralni rok znaša pet let in je začel teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec (tožeča stranka) imel pravico zahtevati njeno izpolnitev.
Določbo 283. člena ZGD-1 je na podlagi jezikovne, kot tudi namenske razlage mogoče tolmačiti le na ta način, da se nanaša zgolj na člane uprave, ko so ti v funkciji in ne na bivše člane uprave. Namen navedenega člena je v preprečitvi kolizije interesov med družbo in članom uprave, ki družbo praviloma zastopa. Med aktualnim članom uprave kot zastopnikom družbe in bivšim članom uprave pa ni kolizije interesov, zaradi katere bi bilo potrebno zastopanje družbe s strani predsednika nadzornega sveta. Iz navedenega sledi, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom obstoječe uprave, ne pa tudi proti bivšim članom uprave, ki jim je mandat že prenehal. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je potrebno upoštevati splošno določbo prvega odstavka 266. člena ZGD-1, ki določa, da uprava zastopa družbo in je tako tudi pooblaščena za izdajo pooblastila za vložitev odškodninske tožbe.
Člani uprave so tisti, ki morajo dokazati, da so ravnali vestno in pošteno. Druge elemente odškodninske odgovornosti pa mora dokazati oškodovanec (škodo ravnanje uprave, škodo in vzročno zvezo med ravnanjem in nastalo škodo).
Če bi tožena stranka redno spremljala izvajanje pogodbe v krajših časovnih terminih, bi tudi takrat že lahko ugotovila, da je vztrajanje pri izpolnjevanju takšne nespremenjene pogodbe očitno negospodarno.
Toženca sta plačevala račune, čeprav v skladu s sklenjeno pogodbo, vendar so zneski očitno večkratno presegali dejansko protivrednost opravljenih storitev nasprotne stranke. Takšno ravnanje ni v dobro družbe in ni v skladu s pravili poslovodne stroke, saj je potrebno za plačane denarne zneske pridobiti predmete ali storitve v ekvivalentni protivrednosti. Toženca pa sta kljub temu, da so jima bili znani podatki, da je bil obseg storitev v letu 2005 kar za 80% manjši od predvidenega, tudi v letu 2006 vztrajala pri nadaljevanju pogodbe pod istimi pogoji in še naprej plačevala dogovorjene pavšalne zneske. V okoliščinah, ko je bila pogodba sklenjena za pavšal le na podlagi predvidevanj in brez konkretne izmere obsega potrebnih storitev nasprotne stranke, predstavlja tudi opustitev sprotnega nadzora nad dejanskim obsegom opravljenih storitev nasprotne stranke, kršitev dolžne skrbnosti.
Ob pravilni uporabi pravila proste podjetniške presoje (business judgment rule) bi toženca tudi morala pridobiti primerne informacije, česar pa nista storila, saj nista zahtevala ustreznih analiz pred sklenitvijo pogodbe, v času izvajanja pogodbe pa njenih učinkov nista spremljala, saj sta kljub zgolj približno 17% realizaciji predvidenega obsega pogodbe, nadaljevala njeno izvajanje brez kakršnihkoli prilagoditev, čeprav je bilo v tisti fazi že jasno, da ni ekvivalentnosti dajatev in se tako tožeči stranki povzroča škoda.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - verjeten obstoj neznatne škode - neizkazanost pogojev
Ker objektivna nevarnost za izkaz verjetnosti obstoja pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča, bi morali tožniki zatrjevati (in izkazati za verjetna) konkretna oziroma aktivna toženkina ravnanja, katerih posledica je zmanjševanje premoženja, s tem pa tudi možnosti za uspešno uveljavitev vtoževane terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSC00014912
OZ člen 851, 863, 865.
prevozna pogodba - špedicijska pogodba - nagrada in stroški - stojnina
Špediter sklepa v okoliščinah iz prvega odstavka 851. člena OZ enako kot mandatar v razmerju do tretjih pogodbe v svojem imenu in za svoj račun in tako je tudi v razmerju do prevoznika naročnik bila tožeča stranka, ne glede na navedbo na nakladnici, da je pošiljatelj blaga G. d.o.o. in družba B. kot prejemnik.
Dejstvo, da je na nakladnici naveden kot pošiljatelj nekdo, ki ni naročnik prevoza in dejstvo, kdo je naveden kot prejemnik, bi bilo pomembno le za presojo razmerij iz prevozne pogodbe v zvezi z plačilom prevoznine, stroškov, ki se vežejo na prevoz ali nastanejo v zvezi s prevozom in tudi za primer, če bi se uveljavlja odgovornost pogodbenih strank prevozne pogodbe.
Špediter ima skladno z določbo 863. člena pravico do plačila, ki predstavlja nagrado za izpolnitev njegovih obveznosti, poleg tega pa ima tudi pravico do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z izpolnitvijo naročila o odpravi stvari (865. člen OZ).
Med potrebne stroške sodijo stroški, ki se redno pojavljajo v zvezi z izpolnjevanjem in tudi izredni stroški.
Pritožba zmotno meni, da je kot stroške razumeti le stroške v zvezi z odpremo blaga glede na ubeseditev, da gre za stroške odprave stvari, ampak je kot take stroške razumeti vse strošek v zvezi s špedicijsko pogodbo in ne samo tistih, ki bi nastali pri natovarjanju blaga, kar je logično, ker do tretjih (prevoznika, skladiščnika, in drugih, s katerimi sklepa posle) špediter nastopa kot neposredni zavezanec. Potrebni in izredni stroški bodo znani šele po realizaciji vseh poslov v zvezi s špedicijsko pogodbo.
Stojnina, ki je predmet tožbenega zahtevka res ni vnaprej določen ali določljiv strošek, toda špediter nima pravice do povrnitve le takšnih stroškov, temveč tudi izrednih stroškov in pritožba nima prav, da špediter nima pravice do povrnitve tudi tega stroška.