ZPIZ-2 člen 27, 29, 183, 183/2, 183/3, 399, 399/1.
delna pokojnina
Ob pravilni uporabi materialnih določb ZPIZ-2 je pravico do izplačevanja 20 % starostne ali predčasne pokojnine pred 1. 1. 2016 bilo potrebno priznati tudi zavarovancem, ki so izpolnili pogoje po posebnih predpisih v skladu s 399. členom ZPIZ-2.
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku nedvomno kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na dejanske okoliščine morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba z dne 9. 12. 2015 zakonito spremenjena tako, da je tožniku priznana pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 1. 11. 2016 dalje. Ker je bila zahteva vložena 21. 10. 2016, sprememba dokončne odločbe v skladu z 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 11. 2016 dalje. Pomeni, da ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00016314
ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/2. OZ člen 352, 353. ZPP člen 339, 339/1, 458, 4581/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - zastaranje odškodninskih terjatev - prepoved retroaktivne veljave predpisov - neposlovna odškodninska odgovornost - regresni zahtevek zavoda - upravičenje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Od tedaj dalje, ko je odškodninska terjatev tožeče stranke dospela, sta bili pravdni stranki v obligacijskem razmerju. Ker je to nastopilo po uveljavitvi novele ZPIZ-2B, je tožeča stranka imela zakonsko podlago, da od tožene stranke zahteva odškodnino po spremenjenih določbah, ki jih je vnesla novela ZPIZ- 2B.
sodna razveza - denarno povračilo - datum - zagovor
Sodišče prve stopnje je pravilno razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem izdaje izpodbijane sodbe (15. 3. 2018), pri čemer iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik zaposlen pri drugem delodajalcu v obdobju od 17. 8. 2014 do 14. 4. 2016 in na podlagi dveh zaporednih pogodb za določen čas od 17. 8. 2015 do 17. 11. 2015 in od 18. 11. 2015 do 18. 5. 2016. Tožniku je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala zaradi stečajnega postopka nad delodajalcem.
Glede na dejstvo, da je obdolženec s sekiro tudi zamahnil po zaščitnem steklu, ne gre dvomiti v resnost obdolženčeve odločitve, da pride do denarja in se na ta način reši iz finančne krize.
Ob takšnem dejanskem stanju, in ko je obdolženec tudi sam ob svojem zaslišanju pojasnil, da je bila njegova dejavnost usmerjena izključno v pridobitev denarja, pritožbene navedbe, da gre pri obravnavanem kaznivem dejanju zgolj za poškodovanje tuje stvari, nikakor ne morejo prepričati.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/2, 60/2-5, 60/3, 60/4, 296, 296/2.. ZPP člen 154, 154/1, 157.
prijava pogojne terjatve - odločitev o stroških postopka
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka že k prijavi terjatve morala priložiti sklep, iz katerega je razvidno, da sta bili terjatvi NLB L. d.o.o. in NKBM d.d. v stečajnem postopku nad njo priznani.
Običajno maščevanje ne more predstavljati izvršitve zakonskega znaka "drug nizkotni nagib", saj ne predstavlja normativne konkretizacije nizkotnega nagiba v smislu 4. točke 116. člena KZ-1. V 4. točki 116. člena je kot eden izmed izvršitvenih načinov kaznivega dejanja umora navedeno brezobzirno maščevanje. Glede na to, zgolj običajno maščevanje ne more predstavljati izvršitvenega ravnanja iz "drugih nizkotnih nagibov".
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da je obtoženi z enim ravnanjem uresničil dve prepovedani posledici, torej smrt oškodovanke in nevarnost za življenje oseb, ki so se v predmetnem času nahajale v lokalu in v njegovi neposredni bližini. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ne gre niti za situacijo, ko bi bila kriminalna količina enega kaznivega dejanja vsebovana v drugem, niti ni kriminalna količina drugega kaznivega dejanja v primerjavi s kriminalno količino prvega neznatna.
ZIZ člen 38, 55, 55/1, 92, 92/1. OZ člen 347, 356, 356/1, 356/2, 365, 376.
izvršba na premičnine - oprava izvršbe - prodaja zarubljenih stvari - izvršiteljevi stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - ugovor zastaranja - zastaranje judikatnih terjatev - zastaranje obresti judikatnih terjatev - pretrganje zastaranja - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Ureditev zastaranja v davčnem in kazenskem pravu v primerjavi s civilnim pravom je različna zaradi drugačnega razmerja podrejenosti in nadrejenosti v javnem pravu (država nasproti posamezniku) v primerjavi z razmerji enakopravnosti v zasebnem pravu.
Pravnomočno je odločeno le o glavnici ter o obrestih, ki so zapadle do trenutka odločanja v času sojenja, to je do izdaje prvostopenjske sodbe. Le ta znesek obresti je torej judikatna terjatev.
odločitev o pravdnih stroških - obrazložena vloga - kratek dopis in obvestilo
Sodišče prve stopnje je za sporne vloge utemeljeno priznalo stroške po tar. št. 15/2 OT. Gre namreč za obrazložene vloge, v katerih tožnik podaja dodatne navedbe v zvezi s predmetno zadevo. Predvsem se nanašajo na podana mnenja izvedenskega organa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015243
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 437, 437/1, 373.
konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zavrženje obtožnega predloga - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - ni dokazov
Zmotne so pritožbene navedbe, da iz v preiskavi (pravilno v okviru posameznih preiskovalnih dejanj) zbranih dokazov izhaja utemeljen sum, da je obdolženi B.V. storil kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1.
Tožnik je bil uživalec starostne pokojnine in sočasno v obdobju od 1. 4. 2016 do 28. 2. 2017 kot družbenik in poslovodja zasebne družbe vpisan v sodni oziroma poslovni register. Ker t. i. dvojnega statusa ni pravočasno uskladil, je bil delno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2 za 10 ur tedensko od 1. 4. 2016 do 28. 2. 2017. Izrečeno je bilo, da se mu v tem obdobju izplačuje sorazmerni del pokojnine. Odločitev o delni vključitvi uživalca starostne pokojnine v obvezno zavarovanje in izplačevanju sorazmernega dela pokojnine je postala dokončna in pravnomočna. Navedeno pomeni, da je odpadla pravna podlaga za izplačevanje polne starostne pokojnine v spornem obdobju, zato je tožnik preplačilo pokojnine dolžan vrniti.
V obravnavani zadevi vloga, ki jo je vložnica posredovala sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala, zato je sodišče prve stopnje vložnico s sklepom pozvalo, da jo ustrezno popravi in dopolni in jo opozorilo, da v kolikor ne bo postopala skladno s sklepom, da bo vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo. Ker vložnica vloge po sklepu sodišča ni popravila, je vloga utemeljeno zavržena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018746
KZ člen 79, 89, 89/1, 90. KZ-1 člen 34, 170, 170/1, 375, 375/1.
vzgojni ukrep - oddaja v vzgojni zavod - mladoletniški zapor - izbira vzgojnega ukrepa - obteževalne okoliščine - posilstvo - mladoletniki - poskus posilstva - vzgojni ukrepi in sankcije za mladoletnike - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Uvedbe kazenskega postopka pa čeprav za enakovrstno kaznivo dejanje ni dopustno upoštevati kot obteževalno okoliščino, kakor tudi dejstva, da mladostnik kaznivega dejanja ni obžaloval. Storitev kaznivega dejanja je namreč zanikal in zato od njega ni moč pričakovati obžalovanje le tega. V tej fazi postopka tudi ni dopustno trditi, da je mladostnik nadaljeval z obravnavanimi početji, saj kot rečeno, še ni bil pravnomočno obsojen. Po določbi prvega odstavka 89. člena KZ v zvezi s prvim odstavkom 375. člena KZ-1 je mladoletniku dopustno izreči mladoletniški zapor le, če zaradi narave in teže kaznivega dejanja ter visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izrečeni vzgojnega ukrepa. Gre torej za skrajen ukrep, ko ostali vzgojni ukrepi svojega namena očitno ne bi dosegli, česar pa v obravnavani zadevi ni moč z zanesljivostjo trditi.
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na okoliščine konkretnega primera morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba zakonito spremenjena tako, da je tožniku pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine zakonito priznana od 1. 12. 2016 dalje.
Ker je bila zahteva za nepravo obnovo postopka vložena 21. 11. 2016 sprememba dokončne odločbe v skladu s 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 12. 2016 dalje in ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - prošnja za izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - utemeljen sum - utemeljen sum, da je tujec storil kaznivo dejanje
Prošnji za izročitev priložena listinska dokumentacija ne obsega vsebine dokazov, ki bi slovenskemu sodišču omogočili samostojno presojo obstoja utemeljenosti suma, da je tujec storil očitano mu kaznivo dejanje.
starostna pokojnina - dokupljena doba - študij - služenje vojaškega roka - odmera pokojnine
Tožnik v obdobju, ki ga je dokupil in ki se mu je vštel v zavarovalno dobo, ni bil vključen v zavarovanje, niti ni bil v delovnem razmerju. Skladno s 23. točko 7. člena ZPIZ-2 je pokojninska doba brez dokupa obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker tožnik v obdobju, ki ga je dokupil, ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dokupljena doba nima enakega statusa kot doba iz obveznega zavarovanja. Zakon je v tem primeru uzakonil razlikovanje, saj je pravico do starostne pokojnine ob znižani starosti (60 let za moške) oziroma v prehodnem obdobju pri nižji starosti, pridobi le zavarovanec, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Dokupljena doba se upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je določen nižji starostni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, in tudi za zaključek, da je vzrok III. kategorije invalidnosti kombinacija bolezni in poškodbe izven dela.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - upravičeni predlagatelj
Pogoj za dopustnost meritorne odločitve je obstoj procesne legitimacije stranke. Upravičeni predlagatelji za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve po določbah drugega odstavka 81. člena in 40. člena ZDZdr so: izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave, najbližja oseba in državni tožilec. Za mladoletnika in polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, pa tudi zakoniti zastopnik.Glede na zgoraj obrazloženo direktor posebnega socialno varstvenega zavoda, torej direktor Doma ..., ni materialnopravno upravičen predlagati sprejema na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve in bi sodišče prve stopnje moralo njegov predlog zavreči.