Dokazno breme plačila kupnine je na toženi stranki, ki to dejstvo zatrjuje. Tožena stranka je predložila dve listini, ki plačilo kupnine potrjujeta; z listinama skladni sta toženčeva izpoved in izpoved priče. Zaradi uspešnega dokazovanja je dokazno breme (procesno dokazno breme) prešlo na tožečo stranko, ki plačilo zanika.
Izpodbijanje pravne veljavnosti pogodbe je posledica napak pri njeni sklenitvi, razveza pogodbe pa je posledica nepravilnosti, ki so se pojavile v izpolnitveni fazi.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - stroški postopka - naključje - javnopravno razmerje
Uspeh stranke s pravnim sredstvom v postopku za izterjavo neplačane takse, nima nobene povezave s siceršnjim uspehom strank v (izvršilnem) postopku, saj gre tu za razmerje med sodiščem in taksnim zavezancem in ne med strankama postopka. Zato ni podlage, da bi sodišče stroške upnika, ki jih je ta imel s pritožbo in ugovorom v postopku ugotavljanja izpolnitve in obstoja taksne obveznosti, naložilo v plačilo dolžniku, četudi sta bili pravni sredstvi upnika in z njima nastali stroški za nadaljevanje postopka potrebni.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 8, 9, 10. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 10, 11. ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
spori iz razmerja med starši in otroki - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - vrnitev otroka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - varstvo otroka
Haaška konvencija pristojnost za odločanje o vrnitvi otroka daje sodiščem v državi, v kateri se otrok zaradi protipravnega odvzema nahaja. Res daje ta vlogo tudi organom v državi izvora - prizadeta oseba lahko v skladu z 8. členom Haaške konvencije izbira, ali bo vlogo naslovila na centralni izvršilni organ v državi izvora ali katerikoli drugi pogodbenici. To, kam se sme nasloviti vloga, pa ne daje odgovora na vprašanje, kdo o njej odloča. Centralni izvršilni organ v državi izvora prošnjo posreduje centralnemu izvršilnemu organu pogodbenice, v kateri je otrok (9. člen Haaške konvencije) in o zahtevi vselej odloča organ v zaprošeni državi, v državi v katero je bil otrok odpeljan.
ZP-1 člen 14, 14/1,14/2, 15, 15/1, 15/2, 15a, 15a/1, 62a, 62a/1, 62a/1-2, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 5, 5/1, 5/1-1, 15, 15/1, 15/1-1, 15/2. ZGD-1 člen 32, 32/1, 32/2.
zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odgovorna oseba - direktor kot zastopnik pravne osebe - zavajajoča poslovna praksa - zavajajoče dejanje
Iz izreka odločbe o prekršku je razvidno, da je odgovorna oseba neposredni storilec prekrška; direktor B. B. ima status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, ker je storil prepovedano ravnanje pri opravljanju svojega dela, ko je pri vodenju poslovanja pravne osebe uporabil zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim ravnanjem v razmerju do potrošnikov, katerim je bilo pisanje poslano iz pridobitnih namenov.
Med obveznosti funkcije direktorja sodi tudi izpolnjevanje zakonskih obveznosti in skrb za zakonitost poslovanja pravne osebe, torej dolžnost poznati veljavno zakonodajo, ki prepoveduje nepoštene poslovne prakse v odnosu do potrošnikov. Pri vodenju poslovanja pravne osebe je prav direktor tista oseba, ki oblikuje poslovno politiko oziroma poslovne prakse.
ZIZ člen 171a, 171a/1, 171a/2, 171a/5, 196, 197, 198. ZFPPIPP člen 320, 320/1, 320/1-1, 345, 345/3, 345/4.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastne nepremičnine - mnenje ločitvenega upnika - poziv sodišča - prodaja celotne nepremičnine
Prodaja nepremičnine kot celote je urejena v 171.a členu ZIZ. Navedena določba predstavlja zakonsko podlago za prodajo nepremičnine kot celote tudi v primeru, ko je en solastnik v stečajnem postopku.
ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 108, 180, 180/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - trditveno in dokazno breme - odtujitev nepremičnine - dolgotrajnost postopka - popolnost predloga
Posplošeno sklicevanje na to, da obstaja upravičena bojazen, da bo toženec odtujil nepremičnine, na katere se nanaša tožbeni zahtevek, ne zadostuje za sklep o verjetno izkazani nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, in še manj za zaključek o obstoju katere od ostalih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
stiki z otrokom - izvršitev odločbe o osebnih stikih - odlog izvršbe - bolezen otroka
Pritožnica si zmotno razlaga vsebino izvršilnega naslova, ki ga razume v smislu, kot da bi bilo v izvršilnem naslovu odločeno o terjatvi (na eni in obveznosti na drugi strani), torej v smislu obligacijske pravice v ožjem smislu. Sodna poravnava, v kateri sodišče določi režim izvajanja stikov, ne pomeni izvršilnega naslova, s katerim bi bila prisojena terjatev oziroma naložena obveznost. Pri tem izvršilnem naslovu gre za izvrševanje pravice.
Vprašanje učenja pri upniku je mogoče rešiti drugače kot tako, da se stike odloži.
Če zaradi bolezni posameznega stika ni utemeljeno izvesti, saj siliti otroka k stikom v bolezenskem stanju ne bi bilo v skladu z maksimalno koristjo otroka, ni nobenega razloga, da se ga ne izvede kasneje, ko okoliščine primera to omogočijo.
ZIZ člen 270, 272, 272/2, 272/3. ZVEtL-1 člen 47, 47/3.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - začasna odredba - določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - gradnja na nepremičnini - gradnja infrastrukture
Kljub izvedbi del bo sodišče lahko določilo pripadajoče zemljišče. Dejstvo, da je nasprotna udeleženka na tem delu izgradila določeno infrastrukturo, lahko vpliva zgolj na njen zahtevek na ugotovitev obstoja njene pravice na podlagi 47. člena ZVEtL-1, ne pa na samo določitev pripadajočega zemljišča.
posest - motenje posesti - spor zaradi motenja - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva - služnost hoje in vožnje - ugotovitvena tožba - ugotovitveni zahtevek - motilno ravnanje - opis motilnega ravnanja - dajatveni zahtevek - zavrženje ugotovitvenega zahtevka - rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti - soposest poti - motenje soposesti poti - varstvo med več posestniki - delna oblast nad stvarjo - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - trditveno in dokazno breme
Vprašanje, ali imata tožnika možnost urediti nov dostop po svoji nepremičnini do javne ceste, za odločitev v sporu o motenju posesti ni relevantno. Tudi morebitna neuporaba poti tekom pravde ne pomeni, da bi tožnika opustila posest sporne poti, saj sta ravno zaradi varstva te svoje posesti sprožila motenjsko pravdo.
V konkretnem primeru je, glede na to, da sta tožnika zatrjevala, da sta imela na nepremičnini toženca posest, torej delno oblast nad stvarjo, katere vsebina je bila možnost dostopa in dovoza do njunih nepremičnin ter da je toženec posegel v njun dotedanji način uporabe nepremičnine oziroma jima je onemogočil dovoz s tem, ko je na pot nastavil oviro, jasno, da sta zahtevala posestno varstvo in ne varstva služnostne pravice. Zatrjevanje pravice služnosti pomeni zatrjevanje temelja, ki opravičuje delno oblast na tuji nepremičnini.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - srednja šola - preživninska zmožnost staršev - dedovanje novega premoženja - stroški preživljanja - pes
Pogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: potrebami otroka in zmožnostjo vsakega od staršev. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen, in sicer mora sodišče najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v pravdi za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka); torej mora v primeru spremenjenih okoliščin na novo poiskati vrednotno razmerje med vsemi navedenimi tremi dejavniki, ki vplivajo na določitev preživnine.
Zgolj prehod na višji nivo šolanja (iz osnovne šole v srednjo šolo) sam po sebi še ne pogojuje tudi višjih življenjskih stroškov oziroma spremenjenih preživninskih potreb preživninskega upravičenca.
facultas alternativa - alternativna kumulacija zahtevkov - eventualna kumulacija - lastninska (vindikacijska) tožba - lastništvo osebnega avtomobila - pogodba o finančnem leasingu - evidenca registriranih vozil - individualizacija predmetov - dobroverni lastniški posestnik - odmena zaradi nemožnosti uporabe
Tožnik tožencu s postavljenim tožbenim zahtevkom ni dal možnosti, da bi se svoje obveznosti vračila vozila razbremenil, če bi poravnal določen denarni znesek, temveč je zahteval vračilo vozila in je denarno protivrednost predlagal zgolj za primer nezmožnosti vračila. Takšna kumulacija zahtevkov bi bila lahko eventualna (tretji odstavek 182. člena ZPP) in ne alternativna.
Neregistrirano vozilo, brez tablic in ustreznih listin, s katerim ni mogoče sodelovati v prometu, običajno ne daje koristi (plodov).
ZPP člen 48, 49, 69, 69/3, 182, 182/2, 191, 191/1, 191/1-1, 196. OZ člen 186, 186/3.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - pristojnost za sospornike - materialno sosporništvo - navadno materialno sosporništvo - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - atrakcija pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti
Materialno sosporništvo je sicer lahko glede na učinke navadno ali enotno, vendar za atrakcijo pristojnosti po 49. členu ZPP ni pogoj, da so toženci tudi enotni sosporniki (196. člen ZPP), kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Zadošča že, da gre za navadne materialne sospornike.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/3. ZIZ člen 79, 101, 102.
osebni stečaj - nadaljevanje izvršbe - premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo - omejitev izvršbe
Od sprejema novele ZFPPIPP-G dalje je premoženje, s katerim stečajni dolžnik samostojno razpolaga, hkrati tudi premoženje, na katerega po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zaradi predpisanih omejitev v izvršbi ni mogoče poseči. Ker v konkretnem primeru ni premoženja, na katerega bi bilo mogoče dovoliti izvršbo, je pritožba upnika, ki se zavzema za to, da se njegova terjatev poplača v tem izvršilnem postopku, neutemeljena.
KZ-1 člen 186, 186/1. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2014) točka 112.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - proizvodnja in promet z mamili - nedovoljeno gojenje konoplje - konoplja - koncentracija mamila
Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog niso prepovedani le ekstrakti konoplje in njena smola, temveč tudi rastlina sáma (skupina II, št. 112). Niti omenjena uredba niti sodna praksa pa ne razlikujeta med stadijem rasti rastline konoplje (potaknjenec, mladika, odrasla rastlina) in posledično koncentracijo THC-ja.
izpolnitev obveznosti - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja izpolnitve - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami - dolžnikova izjava o vračunavanju
Kadar dolžnik ob plačilu ne navede ustrezno, katero od več obveznosti je plačal, se plačilo uporabi za izpolnitev obveznosti po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (drugi odstavek 287. člena OZ). Ker toženec (obstoja) starejših terjatev ni prerekal, je tožnica utemeljeno najprej poračunala starejše terjatve in nato (del) iz spornega računa.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - neizpolnitev posebnega pogoja
Obsojenec ni izpolnil s pogojno obsodbo naloženega posebnega pogoja, čeprav je to bil objektivno zmožen storiti, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, obsojenec pa za nasprotne pritožbene trditve ne ponuja nobenih dokazil. Njegov smiseln pritožbeni predlog za podaljšanje roka za izpolnitev posebnega pogoja, naloženega v okviru izrečene pogojne obsodbe, pa ne more biti uspešen iz razloga, ker je ta rok upoštevaje določbo drugega odstavka 62. člena KZ-1 potekel dne 3. 2. 2018, torej še pred izrekom napadene sodbe.
Okoliščina redne zaposlitve pri tujem delodajalcu v času trajanja študija je odločilna sprememba, ki je brez dvoma vplivala na izvrševanje pogodbe o štipendiranju. Tudi kršitev obveščanja štipenditorja v ugotovljenih okoliščinah je sankcionirana s prenehanjem štipendijskega razmerja in dolžnostjo vrnitve štipendije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015518
ZFPPIPP člen 151, 151/3, 152, 152/1, 240. ZPP člen 207, 207/3. ZIZ člen 270, 271.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predhodni stečajni postopek - začasna odredba v stečaju - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - trajanje začasne odredbe - prenehanje začasne odredbe - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - prepoved prodaje nepremičnine - soglasje k prodaji nepremičnine
Iz zakonske določbe, da se začasna odredba izda v korist vseh upnikov do stečajnega dolžnika jasno izhaja, da po začetku stečajnega postopka začasna odredba preneha, oziroma da preneha tudi v primeru, če se stečajni postopek ne bo začel zaradi pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
Neutemeljeno je stališče dolžnika, da začasna odredba izdana v predhodnem stečajnem postopku na podlagi 240. člena ZFPPIPP, preneha v primeru začetega postopka prisilne poravnave že zaradi zakonskih posledic začetka postopka prisilne poravnave, ter da zato prekinitev predhodnega stečajnega postopka po prvem odstavku 152. člena ZFPPIPP, ni ovira za razveljavitev ali spremembo začasne odredbe v postopku, v katerem sodišče ne odloča o prisilni poravnavi.
Obrazloženost odredbe za hišno preiskavo ni mogoče tolmačiti kot način oprave preiskave, temveč kot ključno predpostavko oziroma pogoj za izdajo le-te, realizacija katere pa je pridržana v nadaljevanju organom odkrivanja. (Ne)obrazloženost odredbe, ki je sodna odločba in je kot taka izrecno zapovedana v prvem odstavku člena 215 ZKP, pa je namreč procesni standard, ki ga je sodišče, ki odloča o utemeljenosti zahteve za izločitev, dolžno presojati po standardih, sprejetih v sodni praksi v času odločanja.
Res je sicer, da sta se od izdaje odredbe za hišno preiskavo (8. 4. 1997) pa do danes spreminjali tako procesna zakonodaja glede potrebnega dokaznega standarda za izdajo take odredbe, še bolj pa ustavnopravna sodna praksa, ki je obrazloženost odredbe za hišno preiskavo, upoštevajoč pri tem tudi prakso ESČP zelo jasno zapovedala. Zato se ni strinjati s pritožbo, da ni dopustna primerjava pravnih standardov v različnih obdobjih, če gre za odprto, še nepravnomočno zaključeno kazensko zadevo.
Pogoji za posege v temeljne človekove pravice glede na položaj posameznika v družbi nedvomno zaostrujejo. Vendar pa razlogovanje pritožbe, da bi bilo potrebno tolerirati različne (nižje) standarde za takšne posege, kot je hišna preiskava v različnih obdobjih, lahko nevarno in bi pripeljalo do situacije, da bi bili obdolženci pred sodiščem zgolj zaradi različnih obdobij, v katerih so bila kazniva dejanja storjena, v času sojenja obravnavani različno, torej po različnih standardih, kar bi po prepričanju pritožbenega sodišča lahko vodilo v neenakopravno obravnavanje v odprtih zadevah, še posebej, ker gre za presojo upoštevanja standarda obrazloženosti, ki je procesni, ne pa materialnopravni institut.