stiki z otrokom - izvršitev odločbe o osebnih stikih - odlog izvršbe - bolezen otroka
Pritožnica si zmotno razlaga vsebino izvršilnega naslova, ki ga razume v smislu, kot da bi bilo v izvršilnem naslovu odločeno o terjatvi (na eni in obveznosti na drugi strani), torej v smislu obligacijske pravice v ožjem smislu. Sodna poravnava, v kateri sodišče določi režim izvajanja stikov, ne pomeni izvršilnega naslova, s katerim bi bila prisojena terjatev oziroma naložena obveznost. Pri tem izvršilnem naslovu gre za izvrševanje pravice.
Vprašanje učenja pri upniku je mogoče rešiti drugače kot tako, da se stike odloži.
Če zaradi bolezni posameznega stika ni utemeljeno izvesti, saj siliti otroka k stikom v bolezenskem stanju ne bi bilo v skladu z maksimalno koristjo otroka, ni nobenega razloga, da se ga ne izvede kasneje, ko okoliščine primera to omogočijo.
začasna odredba - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka in skrb za otrokove koristi
Ker otroka dobro poznata tožničino okolje, v katerem sta že živela, tudi njun morebitni prepis na novo (staro) osnovno šolo zanju ne bi predstavljal večje ovire. Tudi okoliščina, da je A. A. izrazila željo, da želi živeti pri materi, pri B. A. pa je ob njegovi primarni želji, da bi se starša razumela in se ne bi več prepirala, sam pa bi bil polovico tedna pri enem in drugo polovico tedna pri drugem od staršev, bila izražena želja, da bi raje bil pri očetu, ne more imeti odločilnega pomena, saj ima B. A. rad oba starša. Iz mnenja CSD v tem pogledu izhaja, da je v korist otrok, da ostaneta skupaj oziroma se ju ne razdvaja ter da bo za njun razvoj (še zlasti dolgoročni) občutno bolje poskrbljeno pri tožnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00015255
ZPP člen 339, 3392, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 15, 120, 937, 937/3, 937/4, 946, 946/3. ZVPot člen 60, 60/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - kršitev razpravnega načela - kršitev pravice do izjave - zavarovalna pogodba - prostovoljno premoženjsko zavarovanje - sklenitev zavarovalne pogodbe - pooblastilo za sklenitev pogodbe - neplačilo premije - začetek učinkovanja zavarovanja - pogodba za določen čas - posledice, če premija ni plačana - trajanje zavarovanja - prenehanje zavarovalnega kritja - razdrtje zavarovalne pogodbe - odpoved zavarovalne pogodbe - pogodbena določila - določila splošnih pogojev - dolžnost obvestitve - obvestilo o zapadlosti premije - plačilo zavarovalnih premij - izplačilo zavarovalnine - potrošnik - varstvo potrošnikov - neuporaba direktive EU
Tožnica utemeljeno zahteva plačilo mesečnih premij do izteka šestemesečnega odpovednega roka, ki ni mogel začeti teči pred pretekom treh let od sklenitve zavarovalne pogodbe za deset let.
Zavarovalno kritje je trajalo do prenehanja zavarovalne pogodbe, to je do izteka odpovednega roka.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015090
ZD člen 29, 32, 46, 46/1, 46/3.
zapuščinski postopek - kaj je darilo - darilo zapustnika - vračunavanje daril - vrednost darila - bivanje otrok v stanovanjski hiši - dovoljenje za brezplačno bivanje - plačilo najemnine - solastninska pravica na nepremičnini - vlaganje v nepremičnino - obseg vlaganj obdarjenca v nepremičnino - mansardni prostor - premoženjske razmere staršev - interes otroka - obdarjenec
Če starši niso na nobeni pravni podlagi dolžni nuditi brezplačnega stanovanja, potem je moč takšno omogočanje uporabe stanovanja brez odmene opredeliti kot darilo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00017921
ZP-1 člen 25, 123, 123/1, 123/2, 137, 137/2, 137/4, 137/5, 184. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 58, 58/8. ZCes-1 člen 6, 6/4.
postopek o prekršku - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - lastnik vozila - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - pravica do izjave v postopku - otrok, mlajši od 14 let kot storilec
Sodišče prve stopnje je poseglo v ustavno pravico lastnika vozila do izjave, saj je odločilo o odvzemu njegovega predmeta, ne da bi ga sploh zaslišalo.
Ker izpodbijani sklep, ko ugotavlja obstoj razlogov splošne varnosti, niti ne omenja, na kateri prometni površini, kdaj ter v kakšnih okoliščinah je otrok uporabljal (v prisotnosti dedka) zaseženo motorno vozilo, pritožbenih navedb lastnika (da je bilo to v soboto zvečer na velikem praznem parkirišču) ni mogoče preizkusiti.
denarna kazen zaradi zlorabe pravic - pritožba zoper sklep o denarni kazni - obveznost plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - odmera sodne takse za pritožbo - taksa za postopek o posebnih pritožbah - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora - razlogi za ugovor - omejitev ugovornih razlogov - relevantni ugovorni razlogi - preizkus po uradni dolžnosti
Sodišče je zaradi zlorabe pravnega sredstva kaznovalo oba tožnika, vsakega z 200 EUR denarne kazni.
Tožnika sta zoper plačilni nalog za plačilo takse vložila ugovor, v katerem nista navedla ugovornih razlogov, ki jih kot dopustne določa 34.a člen ZST-1. Sodišče prve stopnje nima pooblastil, po katerih bi o preizkusu ugovornih razlogov odločalo po uradni dolžnosti. Ugovor zato mora vsebovati zakonske razloge, zaradi katerih nosilec obveznosti nasprotuje plačilu sodne takse, torej, da taksna obveznost ni nastala, da je ta že plačana, ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker tožnikova vloga teh razlogov ni vsebovala, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo kot nepopolno.
Sodna praksa je sicer zavzela stališče, da najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki na podlagi 597. in 598. člena OZ odklanja plačilo dela najemnine, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, ni dolžan vložiti nasprotne (oblikovalne) tožbe, saj za uveljavitev takšnega upravičenja zadošča ugovor, vendar tožena stranka tovrstnega ugovora ni (pravočasno) podala (prim. VSS sklep III Ips 28/2017).
spor zaradi motenja posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - trditveno breme - prekoračitev trditvene podlage - motenje soposesti - motilno ravnanje - prepovedni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da naj bi se izvrševanje tožnikove soposesti na predmetni poti spremenilo iz razloga, ker naj bi od začetka leta 2017 toženec na začetku poti parkirana vozila umaknil šele po prošnjah, čakanju, pregovarjanju in podobnem. V skladu z omenjeno ugotovitvijo motilnega ravnanja ne predstavlja samo dejstvo, da so toženec in njegovi družinski člani na začetek sporne poti parkirali vozila, ampak toženčevo „upiranje“ umiku vozil kljub prošnji tožnika. Vendar pa tožnik s tožbenim zahtevkom ne uveljavlja prepovedi tega (zatrjevanega) spremenjenega toženčevega ravnanja (to je „upiranja“ umiku vozila), ampak prepoved parkiranja. Le-to pa samo za sebe (kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje) ne predstavlja motenja tožnikove (so)posesti na obstoječi poti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016014
OZ člen 453, 666. ZPP člen 212, 214, 214/2, 337, 337/1. ZIZ člen 41, 41/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - oznaka verodostojne listine - predložitev verodostojne listine - pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina v pravdnem postopku - prevozna pogodba - prodajna pogodba - neprerekana dejstva - trditveno in dokazno breme - zadržanje plačila - napake izpolnitve - izostanek z naroka za glavno obravnavo - ugovor neizpolnjene pogodbe - nedopustne pritožbene novote
Verodostojne listine, na podlagi katere upnik zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, pač pa jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve (peti odstavek 41. člena ZIZ). Šele v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi (bodisi glede obstoja bodisi glede višine terjatve) mora upnik kot tožnik v pravdnem postopku verodostojno listino, na katero se sklicuje, v podkrepitev svojih navedb tudi predložiti, če želi v postopku uspeti (212. člen ZPP).
Ko je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe natančno zatrjevala in s predloženimi listinami dokazala svojo izpolnitev obveznosti po obeh pravnih podlagah, se toženka ni odzvala, čeprav je trditveno in dokazno breme zatrjevanja napak tožničine izpolnitve prešlo nanjo. V tej fazi postopka bi morala konkretno in natančno navesti, kakšne napake je imela tožničina izpolnitev in kakšne so pomanjkljivosti izdanih računov. Tega ni storila, niti se ni odzvala na vabilo na narok za glavno obravnavo in s tem je smiselno priznala, da so trditve tožnice resnične (214. člen ZPP), zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 12a. ZBPP člen 14. ZUPJS člen 12, 13, 18. ZSVarPre člen 11, 27.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - višina mesečnih dohodkov - kreditne obveznosti - potni stroški - nadomestilo za prehrano - ugotavljanje vrednosti premoženja
Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne in z njimi povezane obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca.
Pri ugotavljanju dohodkov se ne upoštevajo potni stroški in nadomestila za prehrano.
Določba 27. člena ZSVarPre določa, da je izključena pravica stranke do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V skladu z 18. členom ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne šteje stanovanje do vrednosti 120.000 EUR, stanovanje, v katerem oseba prebiva in ima prijavljeno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja in osebno vozilo do vrednosti 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej do vrednosti 10.781,40 EUR.
dokazni standard - primeren dokaz - tehtanje pošiljk - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - poziv za odgovor na tožbo - vročitev poziva za odgovor na tožbo - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot dokaz
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Tožena stranka bi torej v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino morala to nemudoma sporočiti sodišču oziroma se z vpogledom v spis prepričati, kaj je s pisanjem, za katerega iz pisemske ovojnice izhaja, da ga je prejela.
Vročilnica je javna listina, za katero velja dokazno pravilo, da dokazuje resničnost dejstva, da je naslovnik sodno pisanje prejel (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz pa je mogoče ovreči, vendar z višjim dokaznim standardom, ki ga mora doseči oponent.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016842
OZ člen 82, 83. ZDPra člen 16. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8. ZIZ člen 6, 6/4, 6/4-4, 9, 9/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 27, 27-6.
Ker je z razlagalnimi metodami iz 82. člena OZ mogoče jasno opredeliti vsebino spornih pogodbenih določb, niso izpolnjene predpostavke za uporabo obveznega razlagalnega pravila iz 83. člena OZ.
Skladno s prvim odstavkom 16. člena ZDPra se stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči in upravnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015244
KZ-1 člen 92, 92/1, 92/1-5. ZKP člen 522, 522/1, 522/1-2, 522/1-3.
izročitev obdolženca tuji državi - sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izročitev - zastaranje izvršitve kazni - mednarodna pogodba
Pritožba si zmotno razlaga določbo prvega odstavka 7. člena Pogodbe, da se izročitev lahko dovoli samo za tista kazniva dejanja, za katera je po pravu obeh držav zagrožena kazen najmanj enega leta zapora, torej za tista kazniva dejanja, za katera je kot kazen v razponu določena minimalna kazen 1 leto zapora. 7. člen Pogodbe (kazniva dejanja, za katera se izročitev dovoli) namreč določa, da se izročitev zaradi kazenskega pregona dovoli samo za kazniva dejanja, za katera je po pravu države prosilke in tudi po pravu zaprošene države predpisana kazen zapora v trajanju najmanj enega leta ali se lahko izreče varnostni oziroma vzgojni ukrep za dobo, daljšo od enega leta. To pa pomeni, kot je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v točkah 1. in 18, da mora biti v obeh državah za kaznivo dejanje, predpisana kazen zapora v trajanju najmanj enega leta in ne zagrožena minimalna kazen 1 leto zapora ali se lahko izreče varnostni oziroma vzgojni ukrep za dobo, daljšo od enega leta.
izpolnitev obveznosti - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja izpolnitve - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami - dolžnikova izjava o vračunavanju
Kadar dolžnik ob plačilu ne navede ustrezno, katero od več obveznosti je plačal, se plačilo uporabi za izpolnitev obveznosti po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (drugi odstavek 287. člena OZ). Ker toženec (obstoja) starejših terjatev ni prerekal, je tožnica utemeljeno najprej poračunala starejše terjatve in nato (del) iz spornega računa.
Tožba po določilih OZ je bila vložena pred začetkom osebnega stečaja drugega toženca, zato je bila v času vložitve dopustna in je ni mogoče naknadno zavreči, ampak je treba uporabiti 270. člen ZFPPIPP. Pravilno tolmačenje prvega odstavka tega člena, to je, da preneha pravica upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja, torej od njih zahtevati plačilo, lahko pomeni le vsebinsko odločanje o zahtevku.
Zakonsko določilo eventualne kumulacije po tretjem odstavku 182. člena ZPP je treba razlagati tako, da je sodišče dolžno obravnavati naslednji zahtevek, če stranka z zahtevkom, ki ga je uveljavljala najprej, ni bila uspešna (zavrnitev) ali ga sodišče sploh ni vsebinsko obravnavalo (umik, zavrženje tožbe).
Dopustna je eventualno kumulacijo izpodbojnega in ničnostnega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00015450
OZ člen 336, 336/1, 346, 349, 349/1, 352, 352/1, 352/3, 357, 357/5.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost odvetnika - odgovornost odvetnika zaradi opustitve vložitve pravnega sredstva - zastaranje odškodninske terjatve - ugovor zastaranja - čas, ki je potreben za zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - subjektivni zastaralni rok - splošni zastaralni rok - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - 3-letni zastaralni rok - nevložitev tožbe - umik tožbe - kršitev pogodbene obveznosti - kršitev mandatnega razmerja
Pri neposlovnih odškodninskih terjatvah na splošno velja, da oškodovanec začetka teka zastaralnega roka ne odloži zgolj s tem, da je pasiven, temveč začne zastaranje teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek (II Ips 163/2015).
Če torej tožeča stranka kar devet let ni zahtevala podrobnega pojasnila odvetnika o vloženi tožbi in poteku postopka ali ni sama opravila poizvedb pri sodišču o tem, zakaj njena zadeva še ni prišla na vrsto za obravnavanje, je tudi sama opustila dolžno skrbnost v zvezi s svojimi pravicami. Ne gre namreč za vprašanje kvalitete odvetniškega zastopanja, česar stranka kot laik ne bi mogla spremljati in nadzirati, temveč za opustitev vložitve tožbe, o čemer se lahko vsaka stranka, tudi če nima pravnega znanja, prepriča neposredno pri sodišču, kjer naj bi bila tožba vložena. Očitek tožene stranke, da bi se vsak povprečno skrben gospodarski subjekt o vložitvi tožbe sam prepričal že prej, je torej po presoji pritožbenega sodišča utemeljen.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - srednja šola - preživninska zmožnost staršev - dedovanje novega premoženja - stroški preživljanja - pes
Pogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: potrebami otroka in zmožnostjo vsakega od staršev. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen, in sicer mora sodišče najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v pravdi za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka); torej mora v primeru spremenjenih okoliščin na novo poiskati vrednotno razmerje med vsemi navedenimi tremi dejavniki, ki vplivajo na določitev preživnine.
Zgolj prehod na višji nivo šolanja (iz osnovne šole v srednjo šolo) sam po sebi še ne pogojuje tudi višjih življenjskih stroškov oziroma spremenjenih preživninskih potreb preživninskega upravičenca.
Določba o pritožbenem roku (333. člen ZPP oziroma 81. člen ZPP-E) po prepričanju pritožbenega sodišča spada v postopek pred sodiščem druge stopnje, čeprav 333. člen ZPP ni izrecno omenjen med tistimi izjemami, ki se uporabljajo ne glede na čas začetka pravdnega postopka (drugi odstavek 125. člena ZPP-E).
litispendenca pred tujim sodiščem - prej začeta pravda v isti zadevi in med istima strankama - istovetnost strank
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne gre za postopek med istima strankama, kar je predpogoj za ugotovitev litispendence, torej da med strankama že teče pravda. V tej zadevi je tožeča stranka druga kot v zadevi pred sodiščem Republike Srbije, saj je tam tožeča stranka banka X in banka Y. Dejstvo, da tu tožeča stranka nastopa kot stranski intervenient na strani tožeče stranke v zadevi pred trgovinskim sodiščem v Beogradu ne pomeni, da je podana istovetnost pravdnih strank pred slovenskim sodiščem.