zloraba položaja ali pravic - preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja
Določila kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena KZ-1 ožijo krog možnih storilcev tega kaznivega dejanja v primerjavi z v času storitve kaznivega dejanja veljavnimi določili prvega odstavka 244. člena KZ, saj se po določilih spremenjenega zakona to kaznivo dejanje ne stori več zgolj "pri opravljanju gospodarske dejavnosti", ampak "pri njenem vodenju in nadzorstvu", kar pomeni, da lahko to kaznivo dejanje po določilih KZ-1 stori le tisti, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti vrši funkcijo, kot se to zahteva sedaj, pri čemer ni prezreti, da je s temi določili odpravljena tudi subsidiarna narava dejanja. Prav tako vodstveno funkcijo pa je obtoženi kot direktor dejansko opravljal, kar pomeni, da je kaznivo dejanje kot se mu očita iz tega razloga moč še vedno pravno opredeliti po določilih KZ.
Tudi če je šlo za kredita odobrena iz namenskih sredstev Republike Slovenije, je bilo razpolaganje z njimi prenešeno na RRA katera jih ni podeljevala kot nepovratna sredstva, ampak kot kredit po podpisu kreditnih pogodb. Okoliščina, da je RRA kasneje od nekaterih prejemnikov kredita tega skušala izterjati, pomeni, da je bilo vseskozi jasno, da bo podeljeni kredit potrebno vrniti v celoti in da je bil s tem seznanjen tudi obtoženi, ki je kreditne pogodbe podpisal. Zato bi kot direktor moral poskrbeti, da bi bil navedeni dolg samostojnega podjetnika izterjan. Že iz obtoženčevega zagovora jasno izhaja, da se je zavedal, da bi moral poskrbeti za izterjavo dolga, pa tega brez da bi imel kakšen tehten razlog, ni storil.
Stroške pretoričnega naroka krije predlagatelj, nasprotna stranka pa le v primeru, da niso bili potrebni, jih je zakrivila oz. so nastali zaradi naključja, ki se je njej primerilo.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - huda malomarnost - rok za podajo odpovedi
Delavec, ki ravna skrajno nepazljivo in zanemarja tisto pazljivost in skrbnost, ki se pričakuje od povprečnega delavca, ravna hudo malomarno. Tudi tožnik je spornega dne ravnal hudo malomarno, kot policist zoper voznika, ki je v naselju prekoračil hitrost za 42 km/h, ni podal obdolžilnega predloga na sodišče, kar bi glede na veljavna zakonska določila moral storiti, temveč mu je izdal le plačilni nalog. S takšno opustitvijo je vozniku omogočil, da se izogne sodnemu postopku in s tem višji globi ter kazenskim točkam kot stranski sankciji, s tem pa je tudi kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (njegova kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic).
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda
Upoštevaje tožnikove opekline, ki so obsegale skupno 45 % površine telesa, znaša primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo 164.000,00 EUR (157 povprečnih mesečnih neto plač v času izdaje prvostopenjske sodbe – november 2010).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - uvajanje novih programov
Razlog za sklenitev (druge) pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil utemeljen, saj je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena s tožnico, ker je pri delu še vedno delala določene napake in ker dela ni opravljala v skladu s pričakovanji delodajalca. Preverjanje kvalitete dela in odnosa do dela ne ustreza nobenemu izmed zakonitih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (tudi ne razlogu, ki ga je navajala tožena stranka - uvajanja novih programov, nove tehnologije, tehničnih izboljšav, usposabljanja delavca).
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135. ZPP člen 139, 139/6, 142, 144.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - vročanje
Tožnik se je v zvezi z očitanim ravnanjem zagovarjal pisno in ustno, pred zagovorom je bil seznanjen, kaj se mu očita, na zagovor se je lahko pripravil (saj ni predlagal njegove preložitve), zato kljub morebitnim nepravilnostim pri vročanju vabila na zagovor ni mogoče zaključiti, da mu je bila kršena pravica do zagovora.
odškodninska odgovornost države - prekomerne imisije - hrup - odmera odškodnine - ugovor zastaranja
Če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, lahko prizadeta oseba (oškodovanec) zahteva povrnitev škode, ki presega običajne meje. Pri določitvi višine odškodnine gre v skladu z ustaljeno sodno prakso odločilna teža ugotovitvama o oddaljenosti bivališča od vira emisij (ceste G1-3) in o obdobju izpostavljenosti, tako kumulativno gledano kot z vidika povprečne dnevne navzočnosti doma. Prav tako pa so pomembne tudi druge okoliščine, kot so npr. doživljanje zatrjevanih neugodnosti in s tem v zvezi duševno stanje oškodovanca, razporejenost prostorov v hiši ter s tem v zvezi, ali so bili spalni prostori oziroma prostori, v katerih se oškodovanec večino dneva zadržuje, obrnjeni na cesto, morebitni drugi zunanji vplivi, ki so povečevali hrup zaradi tovornih vozil (bližina semaforiziranega križišča, poškodovanost cestišča, avtobusna postaja) in podobno.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Prehajanje tožnika, ki je bila zaposlen na cestninski postaji, preko nezavarovane in neoznačene steze (cestišča) na cestninski postaji, predstavlja nevarno dejavnost. Iz tega razloga je za škodo (ko je tožnika zbil avto) objektivno odgovorna tožena stranka, tožnik pa je z opustitvijo skrbi za lastno varnost (prehajanje steze izza kabine in ne pred kabino, opustitev nošenja odsevnega jopiča) k nastanku škodnega dogodka ni soprispeval več kot 20 %.
Iz sodne prakse sicer izhaja, da se je v določenem obdobju zahtevek za plačilo neizkoriščenega letnega dopusta obravnaval kot klasični odškodninski zahtevek po določbah ZOR oz. OZ z ugotavljanjem vseh elementov t.i. civilnega delikta (nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo, odgovornost na strani povzročitelja škode), vendar je prišlo na tem področju do spremembe sodne prakse. Dotedanja interpretacija 166. člena ZDR namreč ni bila skladna z evropskim pravom in sodno prakso SES. Upoštevaje Direktivo 2003/88/ES in sodno prakso SES je treba zahtevek za plačilo neizkoriščenega letnega dopusta razlagati kot nadomestilo in ne kot odškodnino po splošnih pravilih civilnega prava. To pa pomeni, da za utemeljenost tega zahtevka ni treba ugotavljati vseh elementov odškodnine odgovornosti.
ZPP člen 279.b, 279.b/5. ZDR člen 109, 112, 112/2.
vzorčni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta
V konkretnem delovnem sporu ni nobenih bistvenih posebnosti, ki bi vplivale na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka oz. ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev glede tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, pri čemer je upoštevalo delovno dobo tožeče stranke pri toženi stranki in pri pravnih prednikih oziroma upoštevajoč delovnopravno kontinuiteto.
ZDR člen 6.a, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - mobbing
V kolikor je tožena stranka spremenila organizacijo (in zaradi te spremembe tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi), to ne pomeni, da je nad tožnikom izvajala mobbing.
pogodba o upravljanju – pasivna legitimacija – plačilo stroškov obratovanja in upravljanja – soglasje za sklenitev pogodbe o upravljanju – pogodba o medsebojnih razmerjih
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je predmetna pogodba o upravljanju veljavna, ker za sklenitev zadošča večina solastnikov, saj ne gre za pogodbo o medsebojnih razmerjih v smislu 22. člena SZ.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - vmesna sodba
Ker prvotožena stranka ni izvajala dela v jarku v skladu s pravili, ki jih določajo podzakonski akti, in ker tudi ni zagotovila varnosti in zdravja delavcev s tem, ko je tožnika napotila v jarek, ki ni bil pravilno zavarovan in ob katerem je deloval bager, ki je pospešil zasutje, je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri polaganju cevi za vodovod in kanalizacijo, ko se je nanj v jarku zrušila večja količina zemlje.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 118, 118/1. ZMEPIZ člen 23, 57.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - tožbeni zahtevek - vpis delovne dobe v delovno knjižico - prijava v zavarovanje - reparacija - sodna razveza - odškodnina
Tožbeni zahtevek, da sodba nadomesti prijavo v socialno zavarovanja, če tožena stranka tega ne bi storila sama v zakonskem roku, ni ustrezno formuliran, ker predstavlja prijava v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti obveznosti delodajalca, ki se s sodbo ne more nadomestiti.
ZPP člen 279.b, 279.b/5. ZDR člen 109, 112, 112/2.
vzorčni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta
V konkretnem delovnem sporu ni nobenih bistvenih posebnosti, ki bi vplivale na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka oz. ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev glede tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, pri čemer je upoštevalo delovno dobo tožeče stranke pri toženi stranki in pri pravnih prednikih oziroma upoštevajoč delovnopravno kontinuiteto.
ZDR člen 6.a, 45. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/1-14.
odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - dokazno breme - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 14. člena ZPP, ker obrazložitev izpodbijane sodbe ne vsebuje razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je namreč tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu zavrnilo, ne da bi pojasnilo, zakaj je verjelo določenim pričam (tožene stranke, ki so izpovedale, da trpinčenja ni bilo), poleg tega pa se ni opredelilo do vseh odločilnih dokazov, ki jih je v potrditev svojih nasprotnih trditev predlagal tožnik, niti ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, ki ga je predlagal tožnik.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - prispevki - bruto znesek - ustavna odločba - ugotovitvena odločba - neskladnost zakona z ustavo - pravna praznina
Tožnik sodnega spora (zaradi plačila odpravnine) do izdaje ustavne odločbe ni sprožil, kar pomeni, da o spornem razmerju še ni bilo pravnomočno odločeno. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko se je pri odločanju oprlo na to ustavno odločbo, ki je ugotovila neskladje tretjega odstavka 3. člena ZPSV z URS, in je posledično pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku. Ugotovilo je, da mu je tožena stranka pri izplačilu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti brez pravne podlage (za ustrezno določbo ZPSV je bilo ugotovljeno, da je neustavna) odbila 22,10 % in ta znesek odvedla kot prispevek za socialno varnost, namesto, da bi mu izplačala celotno odpravnino (v bruto znesku).
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine ugodilo v celoti, tožnici je prisodilo znesek, kot ga je zahtevala, ko je po prejemu izvedenskega mnenja skrčila tožbeni zahtevek. V postopku je imela možnosti izračun v izvedenskem mnenju preizkusiti in ni mogoče šteti, da je bila glede izračuna v zmoti. V pritožbenem postopku ne more uveljavljati, da bi bila upravičena do višje odpravnine, ker bi s prisojo višjega zneska prekoračili tožbeni zahtevek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi (v tožničinem primeru pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto "kadrovski referent"), zaradi česar ni odločilno, katera dela je v okviru pogodbe o zaposlitvi tožnica še opravljala. Na podlagi ugotovitve, da je bilo njeno delovno mesto ukinjeno, je prenehala potreba po njenem delu po pogodbi o zaposlitvi, to pa predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Spremembe organizacije dela, ki se kažejo v tem, da se naloge enega delovnega mesta prenesejo na druge delavce, zaradi česar pride do ukinitve tega delovnega mesta, predstavljajo organizacijski razlog za prenehanje potreb po opravljanju dela na ukinjenem delovnem mestu in s tem razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.