ZIZ člen 15. ZPP člen 365-3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 31, 31/7, 31/8-2, 31/8-3.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - odvetniška tarifa - obrazložena vloga - nagrada odvetnika za druge vloge - vloga v izvršilnem postopku - odgovor na ugovor - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za priznanje upničinih stroškov za dopolnitev odgovora na ugovor, saj je ta storitev že zajeta v priznani nagradi za sestavo odgovora na ugovor po tar. št. 31/7 OT.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila vloga z dne 31. 5. 2023 potrebna in obrazložena, saj se je upnica v tej vlogi izjavila o dolžnikovi vlogi z dne 26. 1. 2023 (odgovor na upničin odgovor na dolžnikov ugovor), k čemur je bila izrecno pozvana s strani sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je tako odločilo pravilno, ko ji je priznalo stroške za njeno sestavo, vendar je v nadaljevanju napačno uporabilo OT. Prav ima dolžnik v pritožbi, da bi ji moralo sodišče prve stopnje priznati 400 točk glede na drugo alinejo tar. št. 31/8 OT, po kateri upnici pripada za druge obrazložene vloge v postopkih zavarovanj s predhodnimi ali začasnimi odredbami 50 % iz tar. št. 19, saj gre v obravnavani zadevi za postopek zavarovanja denarne terjatve.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - prehod obveznosti na novega dolžnika - prevzem dolga - Republika Slovenija - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper republiko slovenijo - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - sodna praksa kot pravni vir
ZOKIPOSR določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem njegove uveljavitve prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Prevzem dolga je tako treba upoštevati po uradni dolžnosti in prevzemnik na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika (prvotni dolžnik je za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti), stališče novega dolžnika, da bi morala upnica za zadostitev pogojem po 24. členu ZIZ predložiti kvalificirano listino, pa ni pravilno.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZD člen 142, 142/1.
ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - obrazložen ugovor - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - dolžnikova pravica do izjave
Dolžničina trditvena podlaga v ugovoru dediča je bila zadostna. Dolžnica ima tudi pravni interes, da se njena odgovornost za zapustnikove dolgove v danem postopku omeji do višine podedovanega premoženja. Podala je namreč trditev o vrednosti zapuščine, in sicer takšni, kot izhaja iz sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnin v tem postopku, t. j. 272.564,67 EUR, s tem, ko je navedla, da naj se podatke o premoženju pridobi iz sklepa o dedovanju, ki je že v spisu, pa je navedla tudi, katero premoženje je podedovala. Z navedbo, naj podatke o podedovanem premoženju iz sklepa o dedovanju pridobi cenilec, je namreč smiselno zatrjevala, katero je podedovano premoženje oziroma, da le-to izhaja iz sklepa o dedovanju. Kadar so določene listine oziroma sodne odločbe del spisa, je podatke iz teh odločb, če se stranka na odločbe sklicuje, dopustno šteti kot del trditvene podlage in bi nasprotno formalistično stališče prekomerno poseglo v pravico stranke do izjave v postopku. V zvezi z vrednostjo podedovanega premoženja na dan zapustnikove smrti je pravilno, kot primeren dokaz, dolžnica predlagala še postavitev izvedenca cenilca.
Izvršilni naslov mora biti primeren za izvršbo, kar pomeni, da mora biti med drugim obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, dovolj določno opredeljena, da jo je mogoče izvršiti. Za izvršitev sodne odločbe pa ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve. Iz pravice do sodnega varstva namreč izhaja tudi pravica zahtevati, da se doseže izvršitev sodne odločbe, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obveznosti. Če dolžnik sam te obveznosti ne izpolni, je za njeno prisilno izvršitev pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Za namen takšne izvršitve pa se v praksi razlagi izrekov sodb ni mogoče izogniti.
ZIZ člen 15, 38. ZPP člen 365-3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 31, 31/9, 43, 43/4.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - odvetniška tarifa - neobrazložena vloga - kratek dopis in obvestilo - sprememba odvetniške tarife - odvetniška nagrada - nagrada odvetnika za druge vloge - vloga v izvršilnem postopku - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov
Sodišče prve stopnje bi moralo upniku za sestavo vloge z dne 3. 3. 2023, s katero je priglasil stroške izvršitelja, priznati 50 točk po tar. št. 39/9 OT (namesto 20 točk po tar. št. 43/4 OT).
rubež premičnin - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - konstitutiven učinek vpisa - leasing - leasingodajalec kot lastnik zaseženega vozila
Pri pogodbi o leasingu dajalec leasinga ohrani v leasing dano stvar v lasti in predmet leasinga šele po poteku pogodbenega razmerja (in rednem plačevanju dogovorjenih obrokov – anuitet) preide v last jemalca leasinga. Stvar, ki je predmet leasinga, je do poteka pogodbenega razmerja le v rabi jemalca leasinga. Upnik na spornih vozilih zato ni mogel pridobiti zastavne pravice ter je do pomote prišlo kvečjemu pri vpisu zastavne pravice v prejšnji izvršilni zadevi. Povsem logično in pravilno je torej, da njegova zastavna pravica v tem postopku na spornih vozilih ni mogla biti vpisana. Vpis rubeža v register pa ni zgolj deklaratorne narave, temveč je konstitutiven.
ugovor hipotekarnega dolžnika - prenehanje hipoteke - zastaranje terjatve
Obveznost hipotekarnega dolžnika preneha, če in ko preneha zavarovana terjatev, saj zastaviteljeva obveznost za tuj dolg ni odvisna od obstoja odgovornosti glavnega dolžnika za ta dolg, temveč od obstoja samega dolga. Ker je bilo zastaranje terjatve glavnega dolžnika s prijavo v stečajni postopek pretrgano in je takrat zastaralni rok začel teči znova, terjatev iz izvršilnega naslova še ni zastarala. Res doslej o zastaranju terjatve zoper zastavitelja ni bilo izrecne sodne prakse, oziroma se ta praksa nanaša le na poroka, vendar sta položaja poroka in zastavnega dolžnika (ki ni hkrati tudi glavni dolžnik) v bistvenem podobna. Oba odgovarjata za tuj dolg, odgovornost obeh je akcesorna, razlika je le v tem, da je odgovornost zastavnega dolžnika po višini omejena na zastavljeno nepremičnino.
ZIZ člen 15, 29.b. ZPP člen 142, 142/3, 149, 154, 154/1, 165, 165/1, 224, 224/1, 224/4, 365, 365-2, 366.
izvršba - verodostojna listina - zakonska fikcija vročitve - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - osebno vročanje - zanikanje prejema - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - izpodbijanje zakonske domneve - vročanje sodnih pisanj - ugovor se šteje za umaknjen - sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - dokazovanje plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme
Dolžnik zgolj s posplošenimi in dokazno nepodprtimi navedbami, da ni prejel nobene pošte za plačilo sodne takse in da še nima uradnega naslova oziroma je v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja za objekt, v katerem stanuje, domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne more izpodbiti. Takšno je ustaljeno stališče sodne prakse. Vročilnico kot dokaz o pravilni vročitvi pošiljke je mogoče ovreči le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Prav tako dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o kasnejšem plačilu sodne takse. Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in kasnejše plačilo sodne takse posledic domneve umika ne more več odpraviti, iz podatkov v spisu pa izhaja, da je bil dolžnik v plačilnem nalogu na posledice neplačila sodne takse v določenem roku izrecno opozorjen.
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 58, 58/3. ZPP člen 365-3. SPZ člen 32, 35.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - motenje posesti - drsna vrata - preprečevanje prehoda s postavitvijo ograje - posestno varstvo - postavitev vrat na služnostno pot - motilno dejanje
Zgolj postavitev drsnih vrat, ki se ročno brez težav kadarkoli odprejo ter je skoznje omogočena vožnja, sama po sebi še ne predstavlja takšne obremenitve upnika, da bi bil ta upravičen do posestnega varstva, saj upnik kljub dolžnikovim ugovornim navedbam ni konkretizirano zatrjeval, da prehod skozi ta vrata ne bi bil možen ali bi bil otežen.
Pritožba utemeljeno opozarja, da upnik predloga za zavarovanje ni umaknil glede zakonskih zamudnih obresti od nezastaranih glavnic, saj to iz upnikove vloge z dne 29. 11. 2021 (in prav tako ne iz nadaljnjih spisovnih podatkov) ne izhaja. Sodišče prve stopnje je glede umika predloga za zavarovanje v tem delu napačno tolmačilo navedbe upnika, zaradi česar je zmotno ugotovilo dejansko stanje in tako ugovoru dolžnika neutemeljeno ugodilo oziroma sklep o zavarovanju napačno razveljavilo.
Ne glede na to, ali ima dolžnik na naslovu rubeža nabiralnik, je na njem znan in se ni odselil, to ne vpliva na pravilnost višine odmerjene nagrade. Dolžnik ne zatrjuje, da bi imel v teh prostorih oziroma na naslovu premičnine, ki bi jih izvršitelj lahko zarubil in da bi imel interes, da izvršitelj to stori, ker bi s prodajo premičnin poplačal upnika. Kot odločilno dolžnik v pritožbi priznava, da nima premičnin oziroma opreme, da jo je prodal pred leti v namen poplačila terjatev, da ne razpolaga s premičninami, ki bi bile kaj vredne, kar naj bi ugotovil izvršitelj za drugega upnika, da ni rubljivih premičnin. Če dolžnik nima rubljivih stvari, je po četrtem odstavku tar. št. 1 Pravilnika izvršitelj upravičen do iste nagrade v višini 25 % plačila po tej tarifni številki.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Dolžnikove pritožbene navedbe predstavljajo ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, kar je pravno sredstvo v skladu s 34.a členom ZST-1. Vendar vložitve tega pred sodiščem prve stopnje dolžnik ne navaja niti ni razvidno iz spisa.
izvršba na podlagi verodostojne listine - trditveno in dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - odločanje v pravdnem postopku - pritožba dolžnika - neobrazložen ugovor
Glede na naravo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine upnik v obravnavani zadevi v predlogu za izvršbo ni navedel nobenih dejstev, iz katerih bi izhajalo, kdaj je terjatev zapadla, oziroma dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je zapadla 14. 10. 2022, kot je navedel v predlogu za izvršbo, in da je upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od 15. 10. 2022 dalje. Prav tako v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov. Ker trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nosi upnik, od dolžnika, ki v ugovoru goli trditvi, da je terjatev zapadla 14. 10. 2022, in na tej podlagi postavljenemu obrestnemu zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 15. 10. 2022 dalje določno nasprotuje, ni mogoče zahtevati, da za svoje navedbe v zvezi s tem predlaga tudi dokaze. S takšno zahtevo, bi bilo namreč na dolžnika neutemeljeno in preuranjeno prevaljeno dokazno breme, dolžnik pa bi bil postavljen v neenakopraven položaj v primerjavi z upnikom.
sklep o pristopu - dovoljenost pritožbe - sklep procesnega vodstva - odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih - pravica do pritožbe
Na pravilnost sprejete odločitve ne vpliva pritožbeno sklicevanje dolžnika na 25. člen Ustave RS. Smisel te določbe je, da zagotavlja pravico do pravnega sredstva zoper odločbe, s katerimi se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika in da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani svoje pravne koristi. Navedeni člen Ustave torej zagotavlja meritorno (vsebinsko) oceno pravilnosti prvostopenjske oblastne odločitve.1 S sklepom o pristopu predmetnega izvršilnega postopka, ki je v teku na nepremičnini dolžnika, k drugemu izvršilnemu postopku, ki je bil v teku na isti nepremičnini že pred tem (I 217/2016), ni bilo odločeno o dolžnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, ampak o procesnih vprašanjih v zvezi z vodenjem postopka izvršbe na nepremičnini. Gre za specifičen način združitve postopkov izvršbe, katerih predmet sta isti nepremičnini, ki jo utemeljujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka. Na ta način se namreč prepreči podvajanje izvršilnih dejanj kot so npr. cenitev in dražba nepremičnin (171. člen ZIZ). Takšna ureditev pa izhaja tudi iz izhodišča, da je ista nepremičnina v izvršilnem postopku lahko prodana le enkrat, zaradi česar je smiselno, da se po dovolitvi izvršbe na nepremičnino izvršilna dejanja, ki so namenjena prodaji nepremičnine, v vseh postopkih, v katerih je dovoljena izvršba na isto nepremičnino, opravijo le enkrat. Z odločitvijo sodišča prve stopnje o pristopu ni bilo v ničemer poseženo v dolžnikove ustavno varovane pravice, dolžnik pa bo imel v nadaljevanju postopka, ki se bo vodil v zvezi s prodajo njegovih nepremičnin, neodvisno od sprejete odločitve o pristopu možnost, da bo v skladu z določbami ZIZ z vložitvijo ustreznih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča, s katerimi bo odločeno o njegovih pravicah ali dolžnostih, učinkovito branil in varoval svoje pravne interese.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069746
ZIZ člen 15, 53, 58, 239, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. SPZ člen 48. DZ člen 4, 67, 303. ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 51, 51/2, 58, 58/2, 59, 59/1, 60, 60/1, 60/2.
začasna odredba - zavarovalna začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - kumulativno določeni pogoji - alternativnost pogojev - nedenarna terjatev - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - ločeno življenje - obstoj utemeljenega razloga - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - delo in vlaganja v tujo nepremičnino - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg in deleži na skupnem premoženju - pridobivanje skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - pravni standard
Sporno pravno razmerje med upnico in dolžnikom je nastalo že pred uveljavitvijo (15. 4. 2017) oziroma začetkom uporabe DZ (15. 4. 2019), zato se zanj uporabljajo še določbe prej veljavnega ZZZDR in ne DZ, na katerega se je v izpodbijanem sklepu oprlo sodišče prve stopnje.
Zunajzakonska skupnost je (tudi) glede premoženjskih pravnih posledic za zunajzakonska partnerja izenačena z zakonsko zvezo. Navedeno skladno z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR pomeni, da je skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev tisto premoženje, ki je pridobljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti, in sicer z delom. Zakonska pogoja za opredelitev določene stvari ali premoženjske pravice kot skupno premoženje sta torej dva: – da je bila stvar ali pravica pridobljena v času trajanja zunajzakonske skupnosti, in – da sta jo zunajzakonska partnerja pridobila z delom.
Pravni standard zunajzakonske skupnosti, ima več različnih opredelilnih elementov. Zelo pomemben oziroma načeloma celo njen nujni pogoj je skupno bivanje partnerjev. Vendar to ne velja absolutno, izjema so primeri, ko obstajajo opravičljivi, objektivni razlogi za ločeno življenje. Pri ugotavljanju, ali obstaja zunajzakonska skupnost, je namreč treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem konkretnem primeru posebej. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali zaradi drugih razlogov partnerja ne živita skupaj, ima pa njuna skupnost druge značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje, so pogoji za izenačenost takšne skupnosti z življenjem v zakonski zavezi (lahko) izpolnjeni. Za zunajzakonsko skupnost gre, če partnerja dalj časa skupaj zadovoljujeta svoje interese na čustvenem in materialnem področju, si medsebojno zaupata in pomagata ter sta intimna. Obstoj skupnega gospodinjstva, ekonomska skupnost in dejstvo, da v očeh okolice veljata za zunajzakonska partnerja (t. i. notornost skupnosti) so zunanji indikatorji, ki nakazujejo obstoj zunajzakonske skupnosti. Odločilna za zaključek o njenem obstoju pa je notranja komponenta, torej volja vsakega od partnerjev po vzpostavitvi skupnega življenja in ekonomske skupnosti.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 226. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/1, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršilni naslov - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - služnost - potek služnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - dokazovanje priznanih dejstev - pravočasno grajanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka na naroku - neizvedba predlaganih dokazov - dokazni predlog nasprotne stranke - nagrada za pregled listin - nagrada za pregled spisa - konferenca s stranko
Upnica ni uspela izkazati, da so sporni robniki postavljeni na služeči nepremičnini parc. št. 3, temveč je nasprotno iz dokazov in iz navedb strank zaključiti, da se nahajajo na s strani dolžnikov kasneje kupljeni nepremičnini parc. št. 4. Tudi če morda upničina pot do njene nepremičnine poteka po parceli parc. št. 4 in jo s strani dolžnikov postavljeni robniki pri uporabi te poti ovirajo, ni mogoče prezreti dejstva, da nepremičnina parc. št. 4 ni obremenjena s služnostjo in se nanjo zamudna sodba, na podlagi katere je upnica zahtevala predmetno izvršbo, ne nanaša. Ob upoštevanju načela stroge formalne legalitete upnica glede nepremičnine parc. št. 4 nima izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi lahko dosegla odstranitev spornih robnikov, medtem ko postavitve robnikov na nepremičnini parc. št. 3, za katero izvršilni naslov ima, upnica ni dokazala.
Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca geodetske stroke sta podala le dolžnika, upnica, ki takega dokaznega predloga ni podala, pa se na dokazne predloge nasprotne stranke ne more zanašati in posledično neizvedbe takega dokaza niti ne more uveljavljati v okviru zatrjevanih kršitev določb postopka. Upnica je namreč samostojna stranka postopka, ki samostojno nosi dokazno breme za svoje trditve in je torej v njeni dispoziciji, katere lastne dokaze bo v tem okviru predlagala.
Konferenca s stranko, pregled listin, študij zadeve in pregled spisa so opravila, ki so nujno in neločljivo povezana s sestavo ugovora oziroma pritožbe in zato tudi zajeta v nagradi za ta opravila in jih dolžnikoma glede na ustaljeno sodno prakso ni mogoče priznati ločeno.
predlog za omejitev izvršbe - krajevno pristojno sodišče - izvršba na nepremičnine iz različnih katastrskih občin - izvršba na več nepremičnin
Prvi dolžnik utemeljeno opozarja, da je v vlogi z dne 11. 1. 2022, ki jo je podal kot ugovor zoper sklep o izvršbi, podal tudi predlog za omejitev izvršbe. Prvi dolžnik je v tej vlogi predlagal, da sodišče izvršbo opravi le na nepremičnino z ID znakom parcela [...] in na 12 nepremičnin, ki se nahajajo v k.o. [...], ne pa tudi na nepremičnino z ID znakom del stavbe [...] 374-16, ki predstavlja stanovanje v katerem dolžnik živi. Navedeni predlog je treba obravnavati kot predlog za omejitev izvršbe po drugem odstavku 34. člena ZIZ, od odločitve o tem predlogu pa je odvisno, ali se bo izvršba na nepremičnino z ID znakom del stavbe [...] 374-16 opravljala ali ne oziroma kdaj se bo opravljala. Dolžnik v zvezi z navedeno nepremičnino tako v pritožbi utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje o njegovem predlogu za omejitev izvršbe moralo odločiti še preden se je izreklo za krajevno nepristojno za opravo izvršbe na to nepremičnino in opravo izvršbe na to nepremičnino odstopilo krajevno pristojnemu sodišču v B.
ZIZ člen 38, 38/5, 71, 71/2-4. ZPP člen 15, 163, 163/2, 165, 165/1, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - zdravstveno stanje dolžnika - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - izpraznitev in izročitev stanovanja - posebno upravičen razlog
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da dolžničino zdravstveno stanje v času predloga za odlog (zvin gležnja in nateg drugih delov skočnega sklepa) ne dosega standarda zdravstvenih razlogov, ki predstavljajo drug posebno upravičen razlog za odlog izvršbe po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ.
izvršilni stroški - nagrada in stroški odvetnika - neobrazložena vloga - priglasitev stroškov
Sodišče stroške, ki so upniku nastali v izvršilnem postopku, dolžniku v plačilo naloži le, če upnik pravočasno zahteva njihovo povrnitev (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ). V ta namen pa mora upnik vložiti ustrezno vlogo. Vloga, s katero upnik (utemeljeno) zahteva povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, je tako potrebna za postopek, odvetniku pa za sestavo takšne vloge na podlagi določbe tar. št. 31/9 OT pripada nagrada v višini 50 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,00 EUR, poleg tega pa še povrnitev izdatkov v pavšalnem znesku v višini 2% nagrade, kar znaša 0,60 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), in, če je zavezanec za DDV, 22% DDV v višini 6,73 EUR, vse skupaj 37,33 EUR.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo nepravilno v delu, ko je glede zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice odločilo, da tečejo od 1. 10. 2020 dalje do plačila.