STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0073493
ZFPPIPP člen 14, 231. ZPP člen 190, 214, 214/2, 337, 337/1. ZM člen 78, 78/2.
postopek osebnega stečaja – aktivna legitimacija za predlaganje začetka postopka osebnega stečaja – verjetnost izkazane terjatve – terjatev iz naslova menice – bianco menica – zastaranje terjatve – domneva insolventnosti potrošnika – neprerekana dejstva – nedovoljene pritožbene novote – prenos terjatve med pravdnim postopkom
S tem, ko je toženec podpisal bianco menico tudi v svojem imenu kot izdajatelj in jo izročil tožeči stranki (ter ob dani menični izjavi - pooblastilu za izpolnitev in vnovčenje menice, katero je dolžnik podpisal tudi v svojem imenu), je v lastnem imenu izrazil voljo, da bo z osebno menično odgovarjal, s čimer je prevzel menično obveznost. Pravica do izpolnitve bianco menice je samostojna in ne zastara (če upnikova terjatev iz temeljnega razmerja ni zastarala, česar pa dolžnik v tej zadevi niti ne zatrjuje).
ustavitev izvršbe na premičnine – odlog izvršbe – predlog za ponovni rubež – zakonski rok – tek izvršilnega postopka kljub odlogu na predlog upnika
Če se želi upnik izogniti ustavitvi izvršbe na premičnine, mora kljub predlaganemu odlogu izvršbe pred potekom 3-mesečnega roka predlagati ponovni rubež, saj odlog izvršbe vpliva zgolj na potek same izvršbe, ne pa na tek izvršilnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – DELOVNO PRAVO
VSL0081432
ZPP člen 2, 19, 212, 287, 287/2, 337, 339, 339/2, 339/2-4, 354, 354/1, 360, 360/1. ZGD-1 člen 263. ZDR člen 182, 182/4. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
stvarna pristojnost sodišča – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – nedovoljene pritožbene novote – odškodninska odgovornost delavca iz delovnega razmerja – odškodninska odgovornost organov vodenja ali nadzora
V delu tožbe, ki se nanaša na tretje in četrto toženca, katerima tožeča stranka očita povzročitev škode, ki naj bi jo povzročila na delu ali v zvezi z delom, gre za odločanje o odškodninski odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, ne pa za odločanje o premoženjskopravnem zahtevku. To pomeni, da sodišče prve stopnje ni bilo pristojno odločati o delu zahtevka, ki se nanaša na navedena toženca.
Trditveno in dokazno breme o tem, da je bila investicija nepotrebna oziroma preobsežna, je na tožeči stranki: če namreč trdi, da investicija ni bila v njenem interesu oziroma potrebna, potem je bila ona tista, ki bi to morala ne samo zatrjevati, pač pa tudi dokazati. Iz navedb tožeče stranke ni mogoče razbrati, zakaj šteje, da je bila investicija nasploh in v takšnem obsegu, kot je bila izvedena, nepotrebna. Tožeča stranka je sicer predlagala izvedbo dokaza z izvedencem za požarno varnost in gasilne sisteme, in sicer zaradi ugotovitve, v kolikšnem obsegu je bila vzpostavitev sistema s stabilnimi gasilnimi sistemu pri tožeči stranki glede na namen vzpostavitve takšnega sistema potrebna. Ta dokaz (v informativne namene) je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
poenostavljena prisilna poravnava – predlog za začetek stečajnega postopka – ugovorni postopek proti vodenju postopka prisilne poravnave – pritožbeni razlogi
V postopku poenostavljene prisilne poravnave ni ugovornega postopka proti vodenju postopka prisilne poravnave, temveč lahko upniki proti dolžniku neposredno vložijo predlog za začetek stečajnega postopka. Navedeno pomeni, da upnik s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z razlogi, ki po svoji vsebini pomenijo razloge za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka oziroma da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene listine iz 1., 3. in 5. točke 2. odstavka 141. člena ZFPPIPP ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa, da poročilo iz 1. točke 2. odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.
ZIZ člen 178, 178/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 47/4, 51.
izvedensko mnenje – cenitev nepremičnine – kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja – izjemno zahtevno izvedensko mnenje – izjemno povišanje nagrade – trditveno in dokazno breme izvedenca
Med izjemno zahtevna se uvrščajo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je treba pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake iz drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature in tako dalje. Zgolj dejstvo, da predmet cenitve ni bila ena sama nepremičnina, temveč kompleks nepremičnin, za zaključek, da je cenitev upoštevajoč kriterije iz pravilnika izjemno zahtevna, ne zadošča. Zahtevnost cenitve je namreč odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo cenitve; časa, ki ga ima cenilec na voljo, da ga pripravi; kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve; ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti cenitve.
Za izjemno zahtevna mnenja gre takrat, ko je zadana naloga cenilcu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, ki upravičujejo nagrado v najvišji višini. Še toliko bolj izjemni pa so zato primeri, ko se ta nagrada skladno še dodatno poviša, največ do 50 % najvišjih določenih vrednosti. Izvedenec oziroma cenilec mora zato v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedeno delo izjemno zahtevno in izkazati, da je odstopanje zahtevnosti takšno, da utemeljuje povišanje nagrade v določenem odstotku (a največ do 50%).
pogodba o poslovnem sodelovanju - vsebina pogodbe - pomanjkanje stvarne pasivne legitimacije - družba civilnega prava - delitev dobička - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zmotna uporaba materialnega prava - sodba presenečenja
Tožnikov tožbeni zahtevek je izpolnitveni in temelji na že omenjeni pogodbi (tožbeni zahtevek tožencev po nasprotni tožbi, s katerim sta zahtevala likvidacijo na temelju pogodbe z dne 7.6.1999 ustanovljene družbe civilnega prava H.G., je bil pravnomočno zavrnjen). Dobiček iz prejšnjih let so zmeraj izplačevale tiste družbe (in ne pogodbeniki kot fizične osebe), ki so v skladu s 3. čl. pogodbe, dobiček tudi ustvarile. Tudi če bi bile resnične navedbe tožnika, da je bila dobiček ustvarjen tudi v letih 2001 in 2002, zavezanec zanj ne bi bil toženec temveč tista izmed družb, v kateri je bil dobiček ustvarjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081427
URS člen 22. ZPP člen 214, 337. OZ člen 20, 20/2, 20/3.
substancirano prerekanje navedb – nedovoljene pritožbene novote – pogajanje brez namena skleniti pogodbo – opustitev namena skleniti pogodbo brez utemeljenega razloga – enako varstvo pravic – načelo proste presoje dokazov
Sodišče ima pravico in dolžnost, da najprej izvrši izbor dejstev, ki se bodo dokazovala, in dokazov, s katerimi se bodo ta dejstva dokazovala (načelo proste presoje dokazov v širšem smislu). Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. O obstoju kršitve pravice do enakega varstva pravic v postopku zato ni mogoče sklepati zgolj na podlagi okoliščine, ali je sodišče izvedlo vse predlagane dokaze, pač pa je pri tem potrebno upoštevati vse okoliščine primera in celoten tek postopka.
Ob obravnavanju pritožbe se višje sodišče osredotoči le na zatrjevane kršitve in na kršitve, ki jih po 2. odstavku 350. člena ZPP preverja po uradni dolžnosti.
Osnovna predpostavka za uspešnost uveljavljanja izločitvene pravice je dejstvo, da je stvar oziroma pravica del stečajne mase. Čim pa terjatev ne obstaja, je že pojmovno nemogoče, da bi na njej imela tožeča stranka izločitveno pravico.
OZ člen 190, 190/1, 311, 377, 377/1, 1019, 1019/3.
finančni leasing - prodaja s pravico obročnega nazajkupa - sale and lease back - solidarno poroštvo - komisorni dogovor - neupravičena obogatitev - pobotni ugovor - oderuške obresti
Z navedeno kombinacijo pravnih poslov so se pogodbene (pravdne) stranke dogovorile za pravno operacijo „prodam in obročno kupim nazaj“ (sale and lease back), s katero sta toženca, ki sta bila v finančnih težavah, prišla do finančnih sredstev s kreditiranjem, tožnik pa do oplemenitve denarnih sredstev. Da bi navedeni pravni posli predstavljali prepovedan komisorni dogovor (lex commissoria) se v tej pravdi ne zatrjuje.
odločitev o delu tožbenega zahtevka – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku – pravnomočnost izreka – pravni interes za pritožbo
V primeru, ko stranka ne predlaga izdaje dopolnilne sodbe, pač pa vloži pritožbo zoper zavrnilni del sodbe, čeprav slednji ni zajet v izreku izpodbijane sodbe, stranka nima pravnega interesa za tako pritožbo, saj s slednjo dejansko izpodbija obrazložitev sodbe in ne izrek.
Predlog za ponovno prisilno poravnavo po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave je dovoljen, tudi če dolžnik še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, vendar le ob kumulativno izpolnjenih pogojih.
zaznamba spora - določitev deleža na skupnem premoženju
Z zaznambo spora se varuje vrstni red pridobitve stvarnih pravic (v konkretnem primeru pridobitve stvarne pravice po pravilih o skupnem premoženju), ter upnik na podlagi 57. člena ZZZDR pridobi posebno legitimacijo za tak zahtevek ter je zato v skladu z namenom zakona treba razlagati določbe 79. člena ZZK-1, ko se presoja v konkretni situaciji, ali predlagateljica uveljavlja ugotovitev obstoja svoje stvarne pravice ter je stališče prvostopenjskega sodišča, da ne uveljavlja obstoja svoje pravice, preozko.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0081020
ZIZ člen 40, 44, 168, 239, 263. OZ člen 323, 323/1. ZZK-1 člen 150. SPZ člen 108, 108/2. ZPP člen 7, 212, 226, 226/1, 226/3.
predhodna odredba - zemljiškoknjižno dovolilo - potrebnost zemljiškoknjižnega dovolila - izviren način pridobitve stvarne pravice - novacija - pridobivanje dokaznih listin s strani sodišča
Zemljiškoknjižno dovolilo kot razpolagalni pravni posel je potrebno pri derivativnem načinu pridobitve stvarne pravice, torej na podlagi pravnega posla. V konkretnem primeru gre za izviren način pridobitve (pogojne) stvarne pravice, to je s pomočjo sodne odločbe. Zato se ne zahteva, da bi imela sodna odločba takšne sestavine, kot zemljiškoknjižno dovolilo.
Pri novaciji gre za spremembo pogodbe med istima strankama
SODNE TAKSE – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082468
ZST-1 člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/3, 34a. ZPP člen 79, 83, 83/1, 137, 137/3. OZ člen 921.
posebni primeri zavezanca za plačilo – neznano prebivališče stranke – začasni zastopnik – zavezanec za plačilo sodne takse – zavarovalna pogodba – vročitev pisanj
Taksni zavezanec za plačilo sodne takse je toženec, ki ga zastopa začasna zastopnica, ne pa začasna zastopnica.
Druge pritožbe začasna zastopnica ni vložila v toženčevem imenu, zato toženec ni zavezanec za plačilo te taksne obveznosti.
Zavarovalna pogodba je aleatorna, kar pomeni, da je obveznost tožene stranke odvisna od bodočega, negotovega dogodka. Toženčeva obveznost ni odvisna od tega, ali se bo riziko uresničil ali ne.