vojak - opravljanje vojaške službe - invalid III. kategorije - zdravstvene omejitve - sodno varstvo - sposobnost za opravljanje vojaške službe
Tožnik v obravnavani zadevi izpodbija oceno sposobnosti pripadnika stalne sestave SV za opravljanje vojaške službe, s katero je zdravstvena komisija tožene stranke ugotovila, da tožnik trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za dolžnost poveljnik oddelka in trajno ni zmožen za vojaško službo. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker izpodbijane ocene ni preizkusilo po vsebini in je zaradi tega preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Po stališču pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje predlagano pričo zaslišati in ugotoviti, zakaj sta zdravniško spričevalo in ocena sposobnosti različni. Po potrebi pa bi moralo postaviti izvedenca medicine dela, kot je predlagal tožnik.
Pri tožniku ni podana popolna nezmožnost za delo, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnost, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
spori iz razmerij med starši in otroki – stiki – korist otroka – ukinitev stikov
Sodišče mora prepovedati stike kadar ugotovi, da eden od staršev otroka s stiki neposredno ogroža. Prepoved bo na mestu (le), če sodišče ugotovi, da stiki predstavljajo tako psihično ali fizično obremenitev, da je zaradi varstva koristi otroka treba osebne stike (ali stike nasploh - tudi pisne, telefonske), v celoti prepovedati. Sodišče lahko stike z otrokom omeji tudi, kadar pomenijo psihično obremenitev za otroka. Poseg v pravice staršev mora biti sorazmeren z ogroženostjo otroka, sorazmernost pa je potrebno utemeljiti v obrazložitvi glede odločitve o izbiri ukrepa.
odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste – poledenela cesta - višina škode – profesionalna skrbnost
Vzdrževalec ceste mora ravnati s profesionalno skrbnostjo. Ob ugotovitvah, da je do prometne nesreče prišlo na nevarnem predelu ceste, ki teče skozi gozd, da je bila cesta v času nezgode ledena in neposipana, da je zavarovanec vedel, da je na predmetni trasi kritičnega dne snežilo (priloga B3) in da je od posipa do nezgode minilo 7 do 8 ur, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženkin zavarovanec opustil dolžno skrbnost pravočasnega zimskega vzdrževanja javne ceste.
Takoj po opravljenem poslu bi moral dolžnik (mandatar) dati upniku (naročitelju) račun o opravljenem poslu in mu brez zavlačevanja izročiti vse, kar je iz opravljenega posla prejel, na upnikovo zahtevo pa tudi poročati o stanju poslov. Ker upnik niti telefonskega kontakta z dolžnikom ne uspe vzpostaviti, je verjetno, da je bila mandatna pogodba sklenjena z namenom, da dolžnik kot mandatar denarna sredstva pridobi, jih pa ne izroči upniku. Utemeljeno je zato sklepanje, da dolžnik sredstva skriva in pričakovati je, da bo zaradi tega uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj otežena.
Nedopustno bi bilo stališče, da posest ni motena tako dolgo, dokler se je posestnik motilnim dejanjem zmožen zoperstaviti s fizično oz. drugačno (pre)močjo.
Za ponavljajoča motilna dejanja, gre zgolj v primeru, da je med posameznimi motilnimi dejanji vzpostavljeno prvotno stanje posesti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena podan, ker je tožeča stranka predstojnico prosila le za koriščenje letnega dopusta, v vlogah pa ni zatrjevala, da je o odsotnosti obvestila toženo stranko, temveč je le zatrjevala, da je nesposobna za delo. Tožeči stranki, ki je že daljše časovno obdobje odsotna z dela zaradi psihiatričnih težav, ni mogoče očitati, da delodajalca ni obvestila o razlogih svoje odsotnosti. Tožeča stranka je četrti dan odsotnosti poklicala svojo predpostavljeno, poklicala tajnico predstojnice in nato še predstojnico, in zatrjevala, da ni sposobna za delo, kaj ji sploh pošiljajo telegram in jo pozivajo na delo, ter zahtevala koriščenje letnega dopusta, kar pomeni, da je delodajalca obvestila, zakaj je ne bo na delo. Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ki se očita tožeči stranki, tako ni podan.
Tožeča stranka se po zaključenem bolniškem staležu kljub pozivu delodajalca na delo ni zglasila, čeprav je vedela, da nima opravičene odsotnosti z dela. Prisotnost na delu je del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela. V kolikor delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Ker tožeči stranki tudi naknadno odsotnost z dela zaradi bolezni ni bila priznana, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0083617
OZ člen 125, 198. SPZ člen 67, 67/7.
uporabnina – solastnina – dogovor o uporabi solastne nepremičnine – učinki dogovora – pravni naslednik – pravna podlaga za uporabo, ki presega idealni delež
Učinki sklepa nepravdnega sodišča o načinu uporabe solastne stvari so enaki učinkom dogovora o uporabi solastne stvari, saj sklep nepravdnega sodišča „zgolj“ nadomesti manjkajoče soglasje solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083010
ZVPSBNO člen 2, 15, 15/1, 19, 19/1. ZPP člen 70, 73, 73/5, 108, 305a, 339, 339/2, 363, 363/2. ZOdvT člen 21, 21/1, 22, 22/1, 22/2. ZDPra člen 29.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – procesne predpostavke – pospešitveno sredstvo – nadzorstvena pritožba – rokovni predlog – predlog za poravnavo – postopek pri Državnem pravobranilstvu – izločitev sodnika – zavrnitev zahteve po izločitvi sodnika – pridržana pritožba – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaradi neizpolnjenosti procesnih predpostavk po 15. in 19. členu ZVPSBNO tožnikovo tožbo zavrglo. Tožnik ni niti zatrjeval, da je v postopkih pred okrajnim sodiščem vložil nadzorstvene pritožbe ali rokovne predloge, niti ni zatrjeval, da je vložil predlog za poravnavo pri Državnem pravobranilstvu. Presoja dovoljenosti tožnikovega zahtevka je s procesnopravnega vidika podvržena določbam ZVPSBNO.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka (tožničin novi delodajalec) ohranila svojo identiteto, da je nadaljevala z isto dejavnostjo kot prejšnji tožničin delodajalec, da je tožena stranka prevzela bistveni del zaposlenih in vse stranke tožničinega prejšnjega delodajalca ter da se je proizvodnja nadaljevala brez prekinitve v istih poslovnih prostorih in z istimi osnovnimi sredstvi. Zato je pravilno zaključilo, da je potrebno pri tožničini delovni dobi in pri določitvi odpovednega roka upoštevati celotno delovno dobo tožnice pri prejšnjem delodajalcu in pri toženi stranki, ki je skupaj znašala 14 let. Ob upoštevanju 94. člena ZDR-1 zato tožnici pripada odpovedni rok v trajanju 54 dni.
začasni zastopnik – zakoniti zastopnik – pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – postavitev začasnega zastopnika
Pogoj za postavitev začasnega zastopnika je tudi, da je stranka pravdno nesposobna in da nima zakonitega zastopnika. Iz podatkov v spisu ni ugotoviti, da nasprotni udeleženec ne bi imel pravdne sposobnosti, ker njegova začasna odsotnost zaradi zdravljenja nikakor na pravdno sposobnost ne vpliva. Zaradi tega zdravljenja je namreč nasprotni udeleženec še vedno poslovno popolnoma sposoben in torej lahko sam opravlja procesna dejanja v nepravdnem postopku, torej je pravdno sposoben (1. odstavek 77. člena ZPP). Če tega ne more opravljati neposredno na sodišču, procesna dejanja lahko opravlja pisno ali pa za to pooblasti drugo osebo (pooblaščenec). Ker torej za nasprotnega udeleženca iz podanih podatkov ni možno zaključiti, da ta ne bi imel pravdne sposobnosti, od predlagateljice sodišče prve stopnje ni moglo zahtevati, da predlaga postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 134, 179.
pravica do dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pravno relevantna prizadetost – odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravilna označba tožene stranke – pravdni zahtevek
Ko je pravdni zahtevek po vsebini opredeljen preširoko in presplošno (med drugim vsebuje časovno neomejeno prepoved), predstavlja prehud poseg v toženčevo svobodo izražanja.
Za prisojo odškodnine zaradi kršitve osebnostnih pravic ne zadostuje obstoj nedopustnega posega, ampak mora biti ugotovljena tudi posledično pravno upoštevna prizadetost.
zapuščina brez dediča - bona vacantia - izročitev zapuščine brez dedičev - obstoj zapuščine - kaducitetni upravičenec - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca
Čeprav po mnenju teorije tudi na kaducitenega upravičenca zapuščina preide s trenutkom smrti, kljub temu, da ne gre za dedovanje, je treba pred sklepom o izročitvi tega premoženja v smislu navedenega določila 219. člena ZD zanesljivo ugotoviti, ali in kje obstaja (v trenutku odločanja).
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - vsebina predloga
Predlagatelj je predlagal, da je nasprotna udeleženka dolžna za čas določenega dne dalje svojim delavcem (članom predlagatelja), katerih delovni čas je neenakomerno razporejen in so na praznik ali drug dela prosti dan prosti svojih obveznosti, pri obračunu tedenske in mesečne delovne obveznosti upoštevati 8 delovnih ur za vsak dan praznika ali drugega dela prostega dni v posameznem mesecu, četudi so z razporedom delovnega časa ta dan prosti. Predlagatelj svojega predloga ni oblikoval tako, kot je to določeno v 53. členu ZDSS-1 (ni predlagal ugotovitve neskladnosti splošnega akta z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo). Zato je njegov predlog z izpodbijanim sklepom zakonito zavržen.
Ne gre za spremembo tožbe, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. ZPP torej dopušča, da se prvotno zatrjevano dejansko stanje spremeni, dopolni ali popravi v takšnem obsegu, da se s tem tožbeni zahtevek ne spremeni. In prav s takšnim primerom imamo opravka tudi v obravnavani zadevi, saj tožnikovo črtanje pristavka „a“ v naslovu ne pomeni spremembe istovetnosti njegovega tožbenega zahtevka.
ZPP člen 282, 286, 286/1, 286/4, 286b, 286b/1. OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353, 353/1.
sankcije zaradi izostanka z naroka – zamudna sodba – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasnost grajanja procesnih kršitev – prekluzija – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – objektivni rok – navajanje novih dejstev
Tožnik bi moral uveljavljati kršitev 282. člena ZPP, na katero sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, v skladu s 1. odstavkom 286.b člena ZPP takoj, ko je bilo mogoče, to je že na naroku za glavno obravnavo z dne 11. 3. 2014 (šlo je za poznejši narok v smislu 282. člena ZPP), na katerega tožena stranka ni pristopila, pa tega ni storil. Ker se nanjo prvič sklicuje v pritožbi in svoje zamude pri grajanju ne opraviči, uveljavljana procesna kršitev ni upoštevna.
Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno le v primeru, če bi prvostopenjsko sodišče v sklepu, s katerim je odločalo o ugovoru toženca, odločitev oprlo na trditve ali dokaze tožnice iz odgovora na ugovor, pri tem pa prej ne bi dalo tožencu možnosti, da se o tem izjavi. V konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje odločitve v ničemer ni oprlo na trditve tožnice v odgovoru na ugovor, niti na tam predlagane dokaze, pač pa le na tiste v predlogu, zato očitek kršitve načela kontradiktornosti ni utemeljen.
Drveči nakladalni voziček, naložen s 400 kg tovora, po oceni pritožbenega sodišča predstavlja nevarno stvar, saj razvoj velike hitrosti v kombinaciji z njegovo težo pomeni povečano nevarnost za nastanek škode. Vendar pa konkretni voziček ne bo predstavljal nevarne stvari v primerih majhnega naklona vozne površine, ki že po izkustvenih pravilih izključuje možnost razvoja velike hitrosti in posledično tudi nevarnosti za ljudi. V konkretnem primeru torej predstavlja ključno pravno relevantno dejstvo za presojo nevarnosti s tovorom naloženega nakladalnega vozička ugotavljanje naklona površine, po kateri se je voziček pomikal proti oškodovancu.
motenje posesti – več posestnikov – motilno ravnanje – motenje soposesti – odklop električne energije – ugovor pasivne legitimacije – motenje temelječe na zakonu – začasna odredba – neupoštevanje začasne odredbe – denarna kazen
Toženka je pasivno legitimirana, kljub temu, da je odklop izvedlo elektro podjetje, saj lahko le ona omogoči (oziroma onemogoči) tožniku ponovno priklop na javno elektro omrežje. Njeno ravnanje oziroma opustitve (kot solastnica je preprečila ponovno priključitev tožnikovega stanovanja na električno omrežje ter preuredila hišno električno napeljavo tako, da je prekinila dotok električne energije v to stanovanje) predstavljajo motilno dejanje, saj je v tem sklopu dejanj oziroma opustitev prišlo do samovoljnega spreminjanja oziroma oviranja dotedanjega izvrševanja soposesti.