ZDSS-1 člen 81, 81/1, 81/2, 81/3.. ZPP člen 339, 339/1.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina za telesno okvaro
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec ni ugotavljal potrebe po pomoči in postrežbi drugega po določbah ZPIZ- 2 in Pravilnika, je dejansko protispisen, kot pravilno poudarja pritožba. Ob skladnih mnenjih IK I in IK II, da pri tožniku ni potrebe po pomoči in postrežbi drugega za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, sta izpodbijani odločbi najmanj preuranjeno razveljavljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje. Čeprav res ni dolžnost sodišča, da izvaja naloge upravnega organa, temveč presoja pravilnost in zakonitost upravnih odločb, izpodbijana kasatorna sodba glede tega nima odločilnih razlogov, saj temelji na ugotovitvi, da naj upravni postopek ne bi bil izpeljan v celoti.
Ni sporno, da je bila Pogodba o opravljanju storitev upravljanja poslovnega objekta A. z dne 19. 8. 1997 (v nadaljevanju Pogodba), ki ureja tudi način (ključ) obračunavanja stroškov obratovanja in upravljanja, ki odstopa od zakonsko predpisanega, sklenjena s soglasjem večine etažnih lastnikov.
Pogodba v delu, v katerem spreminja ključ delitve stroškov, zaradi pomanjkanja soglasja vseh etažnih lastnikov ni veljavna. Ključ delitve torej s Pogodbo ni bil (veljavno) spremenjen, kar pomeni, da je treba stroške obratovanja in upravljanja obračunati po zakonsko določenem ključu delitve glede na uporabno vrednost posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine.
V skladu z jasno in ustaljeno sodno prakso je sprememba ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
ZFPPIPP v 35. do 39. členu določa nekatere obveznosti poslovodstva v primeru nastanka insolventnosti, predvsem obveznost pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (35. člen ZFPPIPP) in obveznost začeti stečajni postopek v določenih primerih (38. člena ZFPPIPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo kršitve obveznosti, določene v 35. do 39. členu ZFPPIPP. Pridružuje se stališču sodišča prve stopnje, da je trditveno breme v zvezi z navedenimi kršitvami na strani tožeče stranke, ki je navedenemu zadostila že s trditvami, da tožena stranka v skladu s 35. členom ZFPPIPP ni pripravila poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Da bi se tožena stranka odgovornosti lahko razbremenila, bi morala trditi (in dokazati), da je navedeno poročilo sprejela oziroma navesti, točno katere ukrepe je glede na obveznosti po 35. do 39. členu ZFPPIPP sprejela, česar pa ni storila. Navajala je zgolj, da si je prizadevala za uspešno poslovanje družbe, med drugim tako, da je skupaj z družinskimi člani tožeči družbi posodila znatna finančna sredstva, hkrati pa niso prejemali plač.
V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora delovati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Predpisana je torej skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati strokovna pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Ugotovitev opustitve takšne skrbnosti pri delovanju, ki ima znake kršitve iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, pomeni kršitveno ravnanje, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjeno z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže težje oblike krivde. Huda malomarnost pa je podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom.
Prezadolženost oziroma stanje, ko je vsota obveznosti družbe višja od njenega premoženja, po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja stanje, ko je povprečnemu človeku jasno, da mora sprejeti določene ukrepe za izboljšanje takega stanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - veljavnost odpovedi - kasnejša odjava iz zavarovanja - sklenitev nove pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da s tem, ko je tožena stranka tožnika odjavila mesec dni kasneje, kot je potekel odpovedni rok, še ne pomeni, da je s tem izrazila voljo skleniti delovno razmerje s tožnikom, kot tudi ne volje, da oživi odpovedana pogodba o zaposlitvi. Stranki sta namreč 23. 9. 2019 podpisali Sporazum, kjer sta v 2. členu določili, da so nastopile pravne posledice odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker delovnega mesta svetovalca uprave in potrebe po tovrstnem delu pri delodajalcu ni, da pa je delodajalec po podani odpovedi pridobil možnost razvoja novega programa v družbi in trženja, za kar bi s tožnikom sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju za obdobje 6 mesecev, ker tožnik pozna delovni proces delodajalca in ima potencial za razvoj. V Sporazumu sta se stranki torej dogovorili, da odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 10. 2018 ostane v veljavi, da pa se tožniku ponudi v podpis nova pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki stopi v veljavo po poteku odpovednega roka po odpovedi iz poslovnega razloga.
ZDR-1 člen 85, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja - zagovor - zmotna uporaba materialnega prava
Priznanje tožnika, da je 29. 10. 2020 napačno pripravil artikle, po presoji pritožbenega sodišča ne dosega pravnega standarda resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj zaradi očitane kršitve ni bilo onemogočeno nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi (še posebej glede na izpoved B. B., da sta bili dve napaki na teden še dopustni). To pa pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita.
pogodba o ugotovitvi obsega in delitvi skupnega premoženja - vlaganja v posebno premoženje zakonca - povrnitev vlaganj v nepremičnino - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - negativna dejstva - odločilna dejstva - dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme
Materialno trditveno in dokazno breme je ves čas postopka na isti stranki, medtem ko je procesno trditveno in dokazno breme odvisno od navedb in dokazov nasprotne stranke in v postopku prehaja od ene na drugo. Procesno dokazno breme stranki na podlagi 212. člena ZPP omogoča, da izpodbija v postopku dokazane trditve nasprotne stranke, zaradi katerih bi bila sicer zaradi materialnega dokaznega bremena soočena z neuspehom v pravdi.
Iz izreka sodbe je pomotoma izpadel zapis paricijskega roka (roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti). Sodišče je to pisno napako popravilo tako, da je dodalo paricijski rok 8 dni, kolikor ta znaša v sporih majhne vrednosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059772
KZ-1 člen 20, 308, 308/1, 308/3. ZKP člen 4, 8, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca - pravica do uporabe jezika v postopku - sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja - kazenska sankcija
Obvestila oziroma izjave, ki jih policija zbere od osumljenca, niso nedovoljeni dokazi, pa tudi ne dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, pomenijo pa vir dokazov kot podlago za pridobitev procesno veljavnih dokazov. Povzete pritožbene navedbe sicer po vsebini pomenijo zatrjevanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena v zvezi z 4. in 8. členom ZKP. Ti določbi obdolžencu vse od odvzema prostosti dalje zagotavljata pravico do uporabe materinega jezika ali jezika, ki ga razume, ter hkrati nalagata dolžnost policiji, da obdolženca o tej pravici pouči, še preden poda kakršnokoli izjavo.
izvedenina - dopolnilno izvedensko mnenje - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sklepa
Dne 25. 1. 2022 je sodišče prejelo vlogo izvedenca, v kateri je predlagal svojo izločitev, v zvezi z naloženo dopolnitvijo izvedenskega mnenja pa je zapisal, da vztraja pri podanem mnenju in da na ponižujoče in žaljive navedbe v pripombah toženca na izvedensko mnenje, ki presegajo nivo strokovnega dialoga in odvetniške etike, ni vredno odgovarjati. Vlogi je predložil račun, v katerem je za dopolnitev mnenja po sklepih sodišča z dne 7. in 18. 1. 2022 uveljavljal plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov. Iz navedenega po presoji pritožbenega sodišča jasno izhaja, da izvedenec ni izdelal dopolnilnega izvedenskega mnenja, v katerem bi se opredelil do pisnih pripomb strank, zato ni upravičen do povrnitve stroškov in plačila za delo, ki jih je zahteval v vlogi z dne 24. 1. 2022.
Iz odločitve jasno izhaja, da tožnik s tožbenim zahtevkom zoper prvega toženca ni uspel. To pa pomeni, da je prvemu tožencu glede na prej citirano zakonsko podlago dolžan povrniti stroške postopka. Sodišče je nepravilno uporabilo določbo 154. člena in odločilo, da mora prvi toženec povrniti stroške postopka tožniku. Nasprotno pa jih mora tožnik povrniti prvemu tožencu, saj v pravdi s svojim zahtevkom zoper njega ni uspel.
stranska intervencija - ekonomski interes - obstoj pravnega interesa
Predlagateljica ob podaji izjave o vstopu v pravdo oziroma v prijavi stranske intervencije ni prav z ničemer utemeljila svojega pravnega interesa za vstop v ta postopek. Navedla je le, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani toženke. Ker torej predlagateljica stranske intervencije v prijavi ni konkretizirano obrazložila zakaj in kako naj bi slab izid postopka za toženko lahko vplival na njen pravni položaj, sodišče prve stopnje stranske intervencije pravilno ni dopustilo.
Tudi sicer iz pritožbenih navedb izhaja kvečjemu ekonomski interes za vstop v pravdo (pritožbi zatrjujeta, da bi v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku denarna sredstva za izpolnitev zahtevka toženki moral zagotoviti stranski intervenient), kar pa ne zadostuje.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva - postopek, uveden po uradni dolžnosti - stroški postopka - stroški iz sredstev sodišča - sredstva za preživljanje
V sodni praksi je zavzeto stališče, da vsebinski pomen zakonskega besedila, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ne pomeni, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča le v primeru, če sploh nima nobenih lastnih sredstev, niti premoženja, temveč tako, da mora razpolagati vsaj s sredstvi, ki so tudi po plačilu stroškov postopka potrebna za njeno preživljanje.
dokazovanje - dokazni sklep - zaslišanje priče - nevezanost sodišča na dokazni sklep - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - nepotreben dokaz - nesubstanciran dokaz - kršitev pravice stranke do izjave
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje sklep o zaslišanju priče razveljavilo z obrazložitvijo, da to ni potrebno, ker je "tožeča stranka z vlogo po prvem naroku dodatno pojasnila določena dejstva" in da po tem naroku ni bila vložena nobena pripravljalna vloga. Kot je zapisalo v 14. točki obrazložitve, je sodišče prve stopnje dokazni sklep v zvezi z zaslišanjem priče razveljavilo, ker je (naknadno) ocenilo, da zaslišanje navedene priče ni potrebno, saj je tožeča stranka (očitno že prej, tekom postopka) predložila dokazne listine, iz katerih izhaja, kaj točno je naročila tožena stranka in da je nato ta naročila tudi potrdila v potrditvah naročil. Sodišče ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep (287. člen ZPP). To pomeni, da zgolj zaradi tega, ker je bil narok dne 13.7.2021 preložen zaradi zaslišanje priče, kar v nadaljevanju postopka ni bilo izvedeno, ni bila podana nobena kršitev, še najmanj absolutno bistvena kršitev določb postopka.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je očitno (po oceni višjega sodišča povsem pravilno) ocenilo, da izvedba tega dokaza za odločitev ni potrebna, saj tožena stranka za zaslišanje predlagane priče ni postavila ustreznih trditev, ki bi jih s predlagano pričo dokazovala. V novem dokaznem sklepu je navedlo, da je vpogledalo in prebralo vse dokazne listine tožeče stranke, tožena stranka pa listinske dokumentacije ni predložila. Zaslišanja predlaganih zakonitih zastopnikov in prič ni izvedlo, saj je odločilna dejstva ugotovilo že iz listinskih dokazov (drugi odstavek 287. člena ZPP).
pogodbeno pravo - pogodba o delu - pridobitev gradbenega dovoljenja - enostranska odpoved (odstop) - izpolnitev obveznosti - pogodbeni rok - kršitev pogodbenih določil - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - krivdni razlogi na strani izvajalca
Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno za odločitev opredelilo vprašanje, ali je tožeča stranka pogodbo odpovedala zaradi krivdnih razlogov na strani tožene stranke. Le v tem primeru je namreč tožeča stranka upravičena od nje zahtevati vrnitev že plačanega zneska. Utemeljeno je v skladu z 2. in 3. členom Obligacijskega zakonika pri odločanju sledilo ureditvi, kot izhaja iz Pogodbe.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - izpolnitev pogodbene obveznosti - zavrnitev dokaznih predlogov - predlog za zaslišanje priče - prepozno predložen dokaz - naknadno predložen dokaz - pomanjkljiva trditvena podlaga
V zvezi z zaslišanjem A. A. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da slednji ni imel nikakršnega pooblastila za sklenitev dogovora o odlogu plačila tožene stranke. To je nedvoumno izpovedala tedanja zakonita zastopnica tožene stranke. Kakšna naj bi bila torej njegova konkretna vloga, kot se je tožena stranka izrazila v vlogi z dne 8. 3. 2021 "predstavnika tožene stranke – s strani tožene stranke pooblaščena oseba", tožena stranka ni pojasnila, prav tako ni pojasnila, na kateri podlagi naj pa bi bil pooblaščen za sklenitev takega dogovora. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dokazni predlog utemeljeno zavrnilo, saj zanj ni bilo ustrezne trditvene podlage, tega pa izpoved priče ne more nadomestiti.
ZZUOOP člen 57.. ZDR-1 člen 33, 33/1, 36, 36/1, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - huda malomarnost - COVID-19 - varstvo otroka - neresnična izjava
Ker tožnica ni izpolnjevala zakonskega pogoja iz 57. člena ZZUOOP (obveznost varstva otroka do vključno petega razreda osnovne šole), je bila na podlagi 12 izjav z dela neupravičeno odsotna, kar predstavlja kršitev vestnega opravljanja dela iz prvega odstavka 33. člena ZDR-1. S podajo podpisanih izjav, da otroka obiskujeta osnovno šolo do vključno petega razreda, toženca ni pravilno obvestila o bistvenih okoliščinah, ki so vplivale na izpolnjevanje njenih pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, s čimer je kršila prvi odstavek 36. člena ZDR-1.
Pravilna je tudi nadaljnja prvostopenjska ugotovitev, da je s svojim ravnanjem povzročila škodo tožencu (37. člen ZDR-1), saj ta glede na to, da izjave niso bile resnične, za tožnici izplačano nadomestilo plače ni mogel uveljavljati povračila na podlagi 57. člena ZZUOOP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054856
OZ člen 3, 51, 51/1. ZPP člen 108, 108/1, 279č, 339, 339/1.
stroški upravnika - podjemna pogodba (pogodba o delu) - dodatna dela - oblika pogodbe - neobličnost pogodbe - oblika spremembe pogodbe - pisna oblika pogodbe - dogovorjena oblika - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena avtonomija - razlaga pogodbenih določil - sodba presenečenja - program vodenja postopka - nepopolna vloga
Za veljavnost podjemne pogodbe pisna oblika res ni pogoj (prvi odstavek 51. člena OZ). A če se stranki v okviru pogodbene avtonomije (3. člen OZ) dogovorita, da bo pisna oblika pogoj za veljavnost spremembe obstoječe pogodbe, se en pogodbenik ne more enostransko izvzeti iz dometa takega medsebojno določenega pogodbenega določila. V čigavem interesu je bilo sporno določilo vključeno v Pogodbo, ni odločilnega pomena; takšno določilo je bilo sporazumno dogovorjeno in, če ni drugače dogovorjeno, zavezuje obe stranki.
ZDKG člen 1, 14, 14/2, 15, 15/1, 16, 16/1, 16/2. ZD člen 11, 25, 25/1, 26, 26/1, 26/2, 28, 28/3, 32, 33, 54, 54/1, 54/2, 128, 142, 143, 165, 175. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343. URS člen 22, 25, 56. DZ člen 137.
prevzemnik zaščitene kmetije - dedovanje kmetijskih gospodarstev - zaščitena kmetija - stranke zapuščinskega postopka - ni pravnega interesa za pritožbo - nujni delež - razlogi o odločilnih dejstvih - stroški preživljanja - zmanjšana gospodarska zmožnost kmetije
Že uradni preizkus zadeve pokaže, da prvostopenjsko sodišče skladno s 16. členom ZDKG ni odločilo o vštetju pričakovanih izdatkov prevzemnice zaščitene kmetije, potrebnih za usposobitev mladoletnih dedičev za samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti zaščitene kmetije, v nujni delež, ki tem dedičem pripada.
ZPP člen 8, 163, 163/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne vsote - nastanek zavarovalnega primera - splošni in posebni zavarovalni pogoji - dokazna ocena sodišča - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - nedovoljene pritožbene novote - upoštevanje odbitne franšize
Sodišče prve stopnje je v postopku kot stranko zaslišalo prokurista tožeče stranke, to pa pomeni, da je verodostojnost njegove izpovedi lahko neposredno ocenilo v skladu z 8. členom ZPP, vključno z njegovimi odgovori na vprašanja, ki mu jih je ob zaslišanju postavljala tožena stranka. Na ta način toženi stranki po presoji višjega sodišča z zavrnitvijo dokaznega predloga za pridobitev celotne policijske dokumentacije in tožilskega spisa ni bila kršena pravica do izjave oziroma do izpodbijanja navedb tožeče stranke.
trpinčenje na delovnem mestu - višina odškodnine - sprememba sodbe
Glede na ugotovljene posledice trpinčenja tožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da dosojena odškodnina navzdol odstopa od odškodnin, ki so bile dosojene v podobnih primerih, npr: Pdp 722/2018 (5.400,00 EUR), Pdp 457/2020 (6.000,00 EUR) in Pdp 668/2018 (6.000,00 EUR). Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi ugodilo ter izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 2.500,00 EUR zvišalo na 4.000,00 EUR.