postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - pomanjkanje pravnega interesa - cilj stečajnega postopka - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - pogoji za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - posebna pravila o stečajni masi
Iz sklepa izhaja, da je sodišče ugovoru proti odpustu obveznosti upnika ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo iz razloga, ker je podana ovira za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je dolžnik zlorabljal pravico do odpusta obveznosti. Slednje predstavlja odklonilni razlog za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP v smislu druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP za čas deset let od pravnomočnosti sklepa.
ZFPPIPP v 35. do 39. členu določa nekatere obveznosti poslovodstva v primeru nastanka insolventnosti, predvsem obveznost pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (35. člen ZFPPIPP) in obveznost začeti stečajni postopek v določenih primerih (38. člena ZFPPIPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo kršitve obveznosti, določene v 35. do 39. členu ZFPPIPP. Pridružuje se stališču sodišča prve stopnje, da je trditveno breme v zvezi z navedenimi kršitvami na strani tožeče stranke, ki je navedenemu zadostila že s trditvami, da tožena stranka v skladu s 35. členom ZFPPIPP ni pripravila poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Da bi se tožena stranka odgovornosti lahko razbremenila, bi morala trditi (in dokazati), da je navedeno poročilo sprejela oziroma navesti, točno katere ukrepe je glede na obveznosti po 35. do 39. členu ZFPPIPP sprejela, česar pa ni storila. Navajala je zgolj, da si je prizadevala za uspešno poslovanje družbe, med drugim tako, da je skupaj z družinskimi člani tožeči družbi posodila znatna finančna sredstva, hkrati pa niso prejemali plač.
V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora delovati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Predpisana je torej skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati strokovna pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Ugotovitev opustitve takšne skrbnosti pri delovanju, ki ima znake kršitve iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, pomeni kršitveno ravnanje, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjeno z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže težje oblike krivde. Huda malomarnost pa je podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom.
Prezadolženost oziroma stanje, ko je vsota obveznosti družbe višja od njenega premoženja, po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja stanje, ko je povprečnemu človeku jasno, da mora sprejeti določene ukrepe za izboljšanje takega stanja.
postopek prisilne poravnave - imenovanje upniškega odbora - poročilo o finančnem položaju in poslovanju - rok za odločitev - seznam navadnih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - naknadni predlog prisilne poravnave
Pri upniški prisilni poravnavi je dolžno sodišče imenovati upniški odbor, ko je vloženo poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki vključuje tudi seznam terjatev upnikov.
izvedenina - dopolnilno izvedensko mnenje - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sklepa
Dne 25. 1. 2022 je sodišče prejelo vlogo izvedenca, v kateri je predlagal svojo izločitev, v zvezi z naloženo dopolnitvijo izvedenskega mnenja pa je zapisal, da vztraja pri podanem mnenju in da na ponižujoče in žaljive navedbe v pripombah toženca na izvedensko mnenje, ki presegajo nivo strokovnega dialoga in odvetniške etike, ni vredno odgovarjati. Vlogi je predložil račun, v katerem je za dopolnitev mnenja po sklepih sodišča z dne 7. in 18. 1. 2022 uveljavljal plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov. Iz navedenega po presoji pritožbenega sodišča jasno izhaja, da izvedenec ni izdelal dopolnilnega izvedenskega mnenja, v katerem bi se opredelil do pisnih pripomb strank, zato ni upravičen do povrnitve stroškov in plačila za delo, ki jih je zahteval v vlogi z dne 24. 1. 2022.
razlika v plači - plačilo po dejansko opravljenem delu - sprememba sodbe - policist
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v vtoževanem obdobju (od 1. 4. 2014 do 13. 3. 2018, zaradi napredovanj) uvrščen v isti oziroma v večjem delu vtoževanega obdobja (od 1. 12. 2015 dalje) celo v višji plačni razred, kot je izhodiščni plačni razred delovnega mesta, katerega dela je občasno opravljal, kar med strankama ni bilo sporno. Upoštevaje navedeno toženka v pritožbi utemeljeno vztraja pri ugovoru, da tožnik pri plači v vtoževanem obdobju ni bil prikrajšan ter da zato ni upravičen do zahtevanega plačila razlik v plači.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku skladno s prvim odstavkom 19. člena ZSPJS prisodilo vtoževano razliko v plači v višini enega plačnega razreda za ves čas, ko je tožnik opravljal dela višje vrednotenega delovnega mesta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055733
ZZZDR člen 59, 59/1. SPZ člen 48, 48/2. OZ člen 190, 193. ZPP člen 8, 286b, 286b/1.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - izpodbojna zakonska domneva - domneva o enakih deležih zakoncev - nematerialni prispevek zakoncev - večji prispevek enega zakonca - izračun deležev - metodološki napotek - sredstva za preživljanje - prirast - gradnja - verzijski zahtevek - povrnitev vlaganj - neupravičena obogatitev - obseg vrnitve - izguba soposesti
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre za računske operacije, temveč celovito presojo vsakršnih prispevkov partnerjev v času trajanja njune življenjske in ekonomske skupnosti.
Graditelj mora svoj zahtevek uveljavljati proti tistemu, ki je bil lastnik nepremičnine v času, ko je bila gradnja končana, ta je bil namreč z njo obogaten. V primeru prenosa lastninske pravice graditelj proti pridobitelju nima verzijskega zahtevka, še vedno pa ga lahko uveljavlja proti prejšnjemu lastniku, saj njegova obogatitev še vedno obstaja.
ZZ člen 31, 31/2, 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4.. ZDR-1 člen 25, 26, 26/1, 26/1-1, 26/1-5, 47, 47/2, 65, 65/6, 203.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 44a. ZOFVI člen 92.
krivdni razlog - šikaniranje na delovnem mestu - objava prostega delovnega mesta - razrešitev ravnatelja - javni zavod
Tožnica kot ravnateljica je bila zadolžena in odgovorna za zakonitost dela toženke kot njena zakonita zastopnica (drugi odstavek 31. člena ZZ). Tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi je bila odgovorna za zakonitost dela toženke. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ugotovljenih kršitev ni mogoče obravnavati ločeno oziroma vsako zase, temveč skupaj, kar privede do zaključka, da jih je bilo veliko in z različnih področij (študentsko delo, zaposlovanje, varovanje dostojanstva delavcev pri delu, delovnopravno varstvo, šolstvo). Vsaka kršitev sama zase morebiti ne bi bila zadosten razlog za razrešitev, vse skupaj pa kažejo na tožničino sistematično kršenje predpisov in opuščanje dolžnega ravnanja.
dokazovanje - dokazni sklep - zaslišanje priče - nevezanost sodišča na dokazni sklep - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - nepotreben dokaz - nesubstanciran dokaz - kršitev pravice stranke do izjave
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje sklep o zaslišanju priče razveljavilo z obrazložitvijo, da to ni potrebno, ker je "tožeča stranka z vlogo po prvem naroku dodatno pojasnila določena dejstva" in da po tem naroku ni bila vložena nobena pripravljalna vloga. Kot je zapisalo v 14. točki obrazložitve, je sodišče prve stopnje dokazni sklep v zvezi z zaslišanjem priče razveljavilo, ker je (naknadno) ocenilo, da zaslišanje navedene priče ni potrebno, saj je tožeča stranka (očitno že prej, tekom postopka) predložila dokazne listine, iz katerih izhaja, kaj točno je naročila tožena stranka in da je nato ta naročila tudi potrdila v potrditvah naročil. Sodišče ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep (287. člen ZPP). To pomeni, da zgolj zaradi tega, ker je bil narok dne 13.7.2021 preložen zaradi zaslišanje priče, kar v nadaljevanju postopka ni bilo izvedeno, ni bila podana nobena kršitev, še najmanj absolutno bistvena kršitev določb postopka.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je očitno (po oceni višjega sodišča povsem pravilno) ocenilo, da izvedba tega dokaza za odločitev ni potrebna, saj tožena stranka za zaslišanje predlagane priče ni postavila ustreznih trditev, ki bi jih s predlagano pričo dokazovala. V novem dokaznem sklepu je navedlo, da je vpogledalo in prebralo vse dokazne listine tožeče stranke, tožena stranka pa listinske dokumentacije ni predložila. Zaslišanja predlaganih zakonitih zastopnikov in prič ni izvedlo, saj je odločilna dejstva ugotovilo že iz listinskih dokazov (drugi odstavek 287. člena ZPP).
trpinčenje na delovnem mestu - višina odškodnine - sprememba sodbe
Glede na ugotovljene posledice trpinčenja tožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da dosojena odškodnina navzdol odstopa od odškodnin, ki so bile dosojene v podobnih primerih, npr: Pdp 722/2018 (5.400,00 EUR), Pdp 457/2020 (6.000,00 EUR) in Pdp 668/2018 (6.000,00 EUR). Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi ugodilo ter izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 2.500,00 EUR zvišalo na 4.000,00 EUR.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog za začetek stečajnega postopka - predhodni postopek - domneva o insolventnosti dolžnika - zavrženje predloga - postopek likvidacije - prostovoljna likvidacija
Ne glede na to, da je dolžnik svojo vlogo naslovil “prošnja za stečaj“, višje sodišče ugotavlja, da v vlogah in tudi v pritožbi navaja, da „podjetje ne deluje, ne posluje, je v finančnih težavah in predlaga, da sodišče podjetje zapre“. V vlogi z dne 16.2.2022 pa je celo izjavil, da ne on ne podjetje nista insolventna. Vse to po oceni višjega sodišča bolj kaže na to, da dolžnik želi oziroma (bi moral) izvesti postopek prostovoljne likvidacije v skladu z ZGD-1, ne pa, da se nad njim začne stečajni postopek in da je njegovo „prošnjo za stečaj“ mogoče pripisati nepoznavanju prava.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZPP člen 337, 337/1.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - slovenska vojska - pritožbene novote - opredelitev sodišča do dokazov
Sodišče prve stopnje je sledilo novejšim stališčem Vrhovnega sodišča RS, da je treba pri presoji, ali je vojaku na mednarodni misiji zagotovljen tedenski počitek, izhajati iz narave in namena te pravice. Zlasti režim dela in bivanja na mednarodni misiji (omejitev gibanja izven baze, nošnja uniforme, spoštovanje urnika in hišnega reda …) in s tem povezane omejitve same po sebi ne posegajo v pravico do tedenskega počitka. Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je delal v dneh, ki so zavedeni kot prosti, pri čemer ne zadošča le, da gre za vodjo oziroma da je bila za pripadnike določena povišana pripravljenost ali stalna dosegljivost.
ZDR-1 člen 85, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja - zagovor - zmotna uporaba materialnega prava
Priznanje tožnika, da je 29. 10. 2020 napačno pripravil artikle, po presoji pritožbenega sodišča ne dosega pravnega standarda resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj zaradi očitane kršitve ni bilo onemogočeno nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi (še posebej glede na izpoved B. B., da sta bili dve napaki na teden še dopustni). To pa pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 37, 87, 87/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZDavPR člen 4, 5, 6, 7.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena - huda malomarnost - neenakomerno razporejen delovni čas - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - plačilo za nadurno delo
Upoštevaje, da je tožnica kot dolgoletna prodajalka zagotovo vedela, da mora za vsako izdano blago izdati račun in ga vročiti stranki, oziroma da v že izdane račune ne sme posegati, ter da neizdaja računa pomeni zavestno zanemarjanje običajne skrbnosti, ki se pričakuje od povprečno skrbnega prodajalca, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnica delovne obveznosti huje kršila vsaj iz hude malomarnosti.
Pri prodaji mesa in mesnih izdelkov je šlo za poslovanje z denarjem, sodna praksa pa je glede kršitev delavcev, ki imajo v zvezi z izvajanjem nalog delovnega mesta opravek z denarjem, posebej stroga. Sodišče prve stopnje se je s tem v zvezi utemeljeno sklicevalo na zadevi VSRS VIII Ips 223/2017 in VIII Ips 8/2019. Tudi nizek znesek, ki se nanaša na predmet kršitve, ne privede do razbremenitve delavca pred očitanim.
odvzem protipravne premoženjske koristi - pridobitev protipravne premoženjske koristi - opis kaznivega dejanja - kazenska sankcija - primernost kazenske sankcije - pogojna obsodba
Ker niti iz opisa kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe (v zvezi s katerim je obtoženec priznal krivdo), niti iz dokaznega postopka ne izhaja, da je obtoženec v zvezi s predmetnim kaznivim dejanjem oziroma na njegovi podlagi pridobil kakršnokoli premoženjsko korist, pri čemer iz opisa kaznivega dejanja izhaja le izvršitvena oblika proizvodnje konoplje rastline, ob zagotovo znanem dejstvu, da je bil obtožencu zasežen znesek v višini 7.090,00 EUR, je odločitev o odvzemu premoženjske koristi, ob povsem neizkazani vsebinski povezavi obtožencu zaseženega zneska z izvršitvijo obravnavanega kaznivega dejanja, po oceni višjega sodišča nepravilna in brez zakonsko utemeljene podlage. Ta ugotovitev je narekovala spremembo izpodbijane sodbe tako, da se odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, obtožencu ne izreče.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožena stranka tožniku pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala npr. mimo zakonskih razlogov, z namenom šikane, škodovanja ali iz kakšnega drugega nedopustnega razloga, ki bi lahko predstavljal hujšo zlorabo instituta odpovedi. Četudi je bilo kasneje ugotovoljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in je bila odpoved razveljavljena, je pomembno, da je bilo tako odločeno le v posledici naknadno ugotovljenega zdrastvenega stanja tožnika v času očitanih kršitev, kar pa ne pomeni zlorabe odpovedi.
pogodbeno pravo - pogodba o delu - pridobitev gradbenega dovoljenja - enostranska odpoved (odstop) - izpolnitev obveznosti - pogodbeni rok - kršitev pogodbenih določil - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - krivdni razlogi na strani izvajalca
Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno za odločitev opredelilo vprašanje, ali je tožeča stranka pogodbo odpovedala zaradi krivdnih razlogov na strani tožene stranke. Le v tem primeru je namreč tožeča stranka upravičena od nje zahtevati vrnitev že plačanega zneska. Utemeljeno je v skladu z 2. in 3. členom Obligacijskega zakonika pri odločanju sledilo ureditvi, kot izhaja iz Pogodbe.
ZPP člen 8, 163, 163/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne vsote - nastanek zavarovalnega primera - splošni in posebni zavarovalni pogoji - dokazna ocena sodišča - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - nedovoljene pritožbene novote - upoštevanje odbitne franšize
Sodišče prve stopnje je v postopku kot stranko zaslišalo prokurista tožeče stranke, to pa pomeni, da je verodostojnost njegove izpovedi lahko neposredno ocenilo v skladu z 8. členom ZPP, vključno z njegovimi odgovori na vprašanja, ki mu jih je ob zaslišanju postavljala tožena stranka. Na ta način toženi stranki po presoji višjega sodišča z zavrnitvijo dokaznega predloga za pridobitev celotne policijske dokumentacije in tožilskega spisa ni bila kršena pravica do izjave oziroma do izpodbijanja navedb tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055204
ZPP člen 7. OZ člen 111, 111/2, 471. URS člen 22, 23.
prodajna pogodba - vrnitev kupnine - stvarne napake stvari - dogovorjene lastnosti stvari - nov postopek - dopolnitev dokaznega postopka - dokaz z izvedencem - neizvedba dokaza - nemogoča izvedba dokaza - obstoj stvarne napake - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - zavarovanje dokazov - delo izvedenca - nova priključitev - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
Tožeča stranka ni zatrjevala, da bi bila tožena stranka podjemnik (ki bi jamčil za uspeh izvedenih del v smislu, da celoten ogrevalni sistem, kamor so bili vgrajeni kotli, deluje v pričakovanih okvirjih), pač pa se je sklicevala (le) na neodpravljeno napako v predmetu nakupa. Izrecno je navedla tudi, da zahtevek ne utemeljuje na odgovornosti tožene stranke za izbiro kotlov. Zato je za odločitev o utemeljenosti zahtevka odločilno vprašanje, ali kotli, ki jih je prodala tožena stranka, res niso dosegali izrecno dogovorjenih parametrov, saj je tožeča stranka zatrjevala, da kotli že od prvega dne ne delujejo, tožena stranka pa je trdila nasprotno: da napake na kotlih ni, oziroma je vzrok za nedelovanje v sferi tožeče stranke.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje, in ne tisti, ki ga zanika.
Tožeča stranka je pred demontažo imela možnost zavarovanja dokazov, česar ni storila, na kar je izrecno opozorila tudi tožena stranka. Posledic svojega ravnanja oziroma opustitev zato ne more prevaliti na toženo stranko v okviru zatrjevanja, da je dokazno breme prešlo na toženo stranko. Le-to bi prešlo na toženo stranko šele v primeru, da bi tožeča stranka dokazala obstoj napake na kotlih.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva - postopek, uveden po uradni dolžnosti - stroški postopka - stroški iz sredstev sodišča - sredstva za preživljanje
V sodni praksi je zavzeto stališče, da vsebinski pomen zakonskega besedila, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ne pomeni, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča le v primeru, če sploh nima nobenih lastnih sredstev, niti premoženja, temveč tako, da mora razpolagati vsaj s sredstvi, ki so tudi po plačilu stroškov postopka potrebna za njeno preživljanje.