Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo po načelu uspeha in upoštevajoč to, da sta bila toženca nujna sospornika in nerazdelno odgovorna glede glavne stvari (tretji odstavek 161. člena ZPP). Toženka zahtevka ni pripoznala, pri čemer razlog za to (češ da ne ve, ali je toženec s stanovanjem že naprej razpolagal) tega procesnega dejstva ne spreminja. Za odločanje po načelu krivde ni nobene podlage, niti ne pride v poštev četrti odstavek 161. člena ZPP, po katerem za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki. Prisojenih pravdnih stroškov namreč ni povzročil toženec s kakšnim svojim posebnim pravdnim dejanjem.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - največja korist otroka - varstvo koristi otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki v korist otroka - način izvrševanja stikov
Stiki niso določeni preobsežno. Ni verjetno ugotovljeno, da bi oče sina ogrožal. Tudi pritožba govori le o tem, da stiki niso izpolnjujoči, kar pa ni ogrožanje otroka. Zato 8 oz. 5 ur stikov na teden med sinom in očetom za 13 letnega dečka nikakor ne more biti "preveč obremenjujoče". Vsekakor je pomembno, da so stiki tudi kvalitetni, vendar presega odločanje sodišča, kaj naj bi v času stikov otrok in roditelj dejansko počela. Pomembno je, da stiki obstajajo in da niso preveč omejeni, saj le tako omogočajo vzpostavitev občutka povezanosti in navezanost otroka na roditelja ter s tem otrokovo korist.
odklonitveni razlog za izločitev - pravna stališča sodnika - izločitev sodnikov
Pritožbeno sodišče poudarja, da že zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča zavzeta pri opravljanju sodne funkcije oziroma njegove strokovne odločitve, tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Za presojo sodnikovih pravnih stališč in strokovnih odločitev oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima namreč stranka prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jih posamezni sodnik bodisi sam oziroma v senatu sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost posameznega sodnika, torej ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
ZPŠOIRSP člen 7, 10, 11, 12, 12/1. ZSV člen 10, 27, 28. ZOR člen 277, 324.
odškodninska odgovornost države - izbris iz registra prebivalstva RS - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje - višina denarne odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - sodni izvedenec - psihiatrični pregled - izvedensko mnenje - premoženjska škoda - načelo popolne odškodnine - pravica do socialnih prejemkov - zamuda dolžnika - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - datum vložitve tožbe - tek zakonskih zamudnih obresti - obročno plačilo odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica ni uspela z gotovostjo dokazati, da je bil njen čas brez zaposlitve v vzročni zvezi s protipravnim izbrisom. Tožnica ni dokazovala, da so posamezni intervali njene brezposelnosti posledica neuspešnega, vendar aktivnega prizadevanja pri iskanju dela. Glede na vse navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni uspela izkazati, da si v času izbrisa preživetja ni mogla zagotoviti sama z delom in kasneje s pomočjo moža in da bi bila zato v času izbrisa upravičena do socialnih prejemkov.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00055379
ZASP člen 170, 170//1, 170/2. ZIL-1 člen 123. ZIZ člen 15, 239.
avtorska pravica - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - izdaja začasne odredbe - kumulativna izpolnitev pogojev - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - verjetnost obstoja nevarnosti - regulacijska začasna odredba - ireverzibilne posledice začasne odredbe - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode
Če bi bilo ugodeno predlagani začasni odredbi, nikoli več ne bi bilo mogoče dolžnici zagotoviti storitev nelinearnega oddajanja programov in nadomestiti posledic, ki bi nastopile za dolžnico. Upnici sta sami zatrjevali, da naj bi po njunem mnenju zadostovalo, da bi dolžnica prenehala s kršitvami in pristopila k resnim pogajanjem za sklenitev nove pogodbe. S tem sta upnici utemeljevali tudi dostopnost storitev na linearni ravni, in prepoved ponujanja dodatnih storitev (nelinearna distribucija). Tako že iz samih trditev v predlagani začasni odredbi veje interes, da naj bi upnici s predlagano začasno odredbo prisilili dolžnico k resnim pogajanjem v zvezi s sklenitvijo nove pogodbe, kot je bila sklenjena za obdobje od leta 2016 do leta 2021. Takšnemu namenu upnic pa sodišče ne more nuditi pravnega varstva.
Ravnanje dolžnice ne more v očeh gledalcev vplivati na slabši upničin pravni položaj. Enako velja tudi za preskakovanje oglasnih sporočil, ki naj bi bilo izrecno prepovedano tudi v pretekli pogodbi. Vsi ti pritožbeni razlogi nakazujejo na sicer finančni vir upnic, ki pa ne izpolnjuje pogojev za nastanek težko nadomestljive škode.
Upnici bosta lahko vedno nadomestili s finančno odmeno distribucijo signala za nelinearno oddajanje dolžnici. Dolžnica pa ne bo mogla v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka nikoli več za to obdobje, ko bi bila izdana začasna odredba distribuirati signala za nelinearno oddajanje svojim naročnikom. Zato bi za dolžnico nastale hujše neugodne posledice od teh, ki bi lahko nastale upnici, če bi s tožbenim zahtevkom uspela.
identiteta tožbenega zahtevka - odškodninska odgovornost nadzornega sveta - odškodnina zaradi prenehanja delovnega razmerja - učinek litispendence - ekvivalenčna teorija
Predmetni zadevi pa sta specifični v toliko, da delovno sodišče glede na ureditev stvarne pristojnosti v slovenskem pravu praviloma ne more ugoditi zahtevku na podlagi odškodninske odgovornosti članov nadzornega sveta, saj za to ni pristojno, in obratno, okrožno sodišče ne more odločati o zahtevku z vidika delovnopravnih predpisov. Vprašanje torej je, ali predpisi o stvarni pristojnosti kakorkoli vplivajo na odločanje o identiteti tožbenega zahtevka. Pri presoji, ali gre za isti tožbeni zahtevek, je skladno s pravno teorijo in sodno prakso treba upoštevati tožbeni predlog in življenjski dogodek v objektivnem smislu, vprašanje pristojnosti sodišča pa se ne pojavlja. V praksi to pomeni, da je v situaciji, ko za vse pravne podlage, ki izvirajo iz istega dejanskega stanja, ni pristojno isto sodišče, izbira pravne podlage, po kateri bo uveljavljala svoj zahtevek, predvsem na tožeči stranki in ne samo na sodišču. V tem smislu je tožnica v težjem položaju kot v situacijah, ko problema stvarne pristojnosti ni in bi zato teoretično lahko prišlo do posega v njeno pravico do sodnega varstva. Vseeno pa v konkretnih okoliščinah tudi po mnenju pritožbenega sodišča taka zahteva ob upoštevanju načela sorazmernosti ni prestroga, posebej še, ker tožbi nista bili vloženi istočasno. Predmetna tožba je bila namreč vložena po trenutku, ko naj bi v vsakem primeru prenehala Pogodba o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe, ko je tožnica očitno pred tem že našla drugo zaposlitev (svoj zahtevek je zmanjšala za prejemke iz naslova zaposlitve pri drugem delodajalcu) in ko je bila sodna praksa v podobnih zadevah že ustaljena. Če meni, da je glede na to sodno prakso zahtevek utemeljen na odškodninski in ne na delovnopravni podlagi, bi tožnica lahko preprosto umaknila tožbo v delovnem sporu v ustreznem delu in se na ta način izognila učinku litispendence.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - vznemirjanje lastnika - solastnik - varstvo solastnika - stvarna legitimacija - pasivna legitimacija - ugovor pasivne legitimacije - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje
Sodišče prve stopnje zmotno meni, da stvarna legitimacija v obravnavani zadevi ni podana. Glede nato, da vznemirjanje izvira iz ravnanja toženca, je zgrešeno stališče, da bi morala biti tožena oba solastnika, torej poleg toženca še podjetje B. d. o. o. V tovrstnih sporih je namreč pasivno legitimiran tisti, ki je vznemirjal lastnika in to je le toženec.
ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev ugovora - prepozna dopolnitev
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in obrazložilo, da je bil rok za ugovor 2. 12. 2021 in da je toženec pravočasno ugovarjal, dopolnitev pa poslal po izteku roka za ugovor.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - nedopusten pritožbeni razlog - pomanjkanje pasivne legitimacije
V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka.
Izdani račun lahko dokazuje obstoj pravnega razmerja le, če mu naslovnik ne ugovarja, to pa se v tej pravdi ni zgodilo. Zato zgolj dejstvo, da je tožnica račun 3. 8. 2020 izdala toženki in z njim zahtevala plačilo opravljenega dela leta 2020, ne dokazuje, da je bila pogodba z njo tudi sklenjena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056680
KZ-1 člen 143, 143/2, 221, 221/1, 221/2.
kibernetska kriminaliteta - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zloraba osebnih podatkov - zakonski znaki - zavrženje obtožnega predloga
Preslikava podatkov, do katerih je obdolženka imela dostop, kakor je opisano v obtožnem predlogu, ne predstavlja zakonskega znaka neupravičene preslikave in prenašanja podatkov iz informacijskega sistema v smislu napada na informacijski sistem. Zakonski znak prenašanja podatkov se nanaša bolj na obliko motenja sistema oziroma se s prenašanjem podatkov moti delovanje sistema, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - bolezen odvetnika - COVID-19 - skrbnost odvetnika pri organizaciji dela pisarne - odsotnost odvetnika v pisarni - nadomeščanje odvetnika - stik s stranko - razpis naroka - plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo - domneva umika pritožbe
Če stranka zamudi rok za opravo dejanja v postopku zaradi odsotnosti odvetnika, to ni opravičen vzrok za nastalo zamudo, saj mora odvetnik, ki opravlja poklicno dejavnost s skrbnostjo strokovnjaka, zagotavljati tekoče delo svoje pisarne ali nadomeščanje tudi med svojo odsotnostjo.
Po razlagi teorije in sodne prakse gre v takšnih primerih praviloma res za realni stek med kaznivim dejanjem ponarejanja listin in kaznivim dejanjem goljufije, kot to izpostavlja pritožba. Pri obeh kaznivih dejanjih je namreč objekt kazenskopravnega varstva različen, in sicer kaznivo dejanje ponarejanja listin varuje pravni promet, kaznivo dejanje goljufije pa premoženje. Kljub temu pa ni izključen dejanski položaj, v katerem se pokaže, da je ponareditev listine le sredstvo za izvršitev kaznivega dejanja goljufije. V takih primerih je ponareditev listine zajeta v kaznivem dejanju goljufije, kar pomeni, da med tema kaznivima dejanjema ni steka.
sprememba zakonitega zastopnika - prekinitev in nadaljevanje postopka - preklic pooblastila odvetniku - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v zakonu drugače določeno (prvi odstavek 137. člena ZPP). Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik (drugi odstavek 99. člena ZPP). Naznanitev preklica sodišču, je pomemben, saj dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odločba o priznanju - obvezne sestavine odločbe
Sodišče prve stopnje res ni navedlo, v katerem zavodu bo obsojeni prestajal zaporno kazen, vendar je v točki 9 obrazložitve določno pojasnilo, da se bo zaporna kazen v obsegu še neprestane kazni, izrečene na podlagi zgoraj navedene pravnomočne sodbe nemškega sodišča, v Republiki Sloveniji izvršila po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), pri čemer sodišče prve stopnje ni prezrlo določbe tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1, po kateri domače sodišče, če prevzame izvršitev tuje sodbe, ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečen s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. in 141 člena ZSKZDČEU-1, ki pa v danem primeru nista podana.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - neizogibnost pripora
Kot izhaja iz spisovnega gradiva, se je obdolženec v preteklosti večkrat nedostojno, v določenih primerih celo agresivno vedel do zaposlenih in da je zaradi tega morala posredovati tudi policija. Torej ni mogoče sklepati le o ponovnem ogrožanju zdravja in življenja oškodovanca, pač pa tudi drugih oseb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00056582
ZIL-1 člen 39, 120, 120/1, 120/3, 120/6-a, 120/6-b. ZPP člen 308.
blagovna znamka - pravice iz znamke - uporaba znamke - resna in dejanska uporaba znamke - razveljavitev znamke - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe - zainteresirana oseba - povezana družba - razlikovalni učinek znamke - pravilo de minimis - Nicejska klasifikacija - varstvo znamke - varstvo blagovne in storitvene znamke - smernice - opisni znaki - kategorije - učinek stvari, o kateri je sklenjena sodna poravnava - sporazum - blagovna znamka EU
Uporaba znamke se presoja ob upoštevanju okoliščin vsakega posameznega primera, tako da je presoja pogostosti in rednosti uporabe in ali se znamka uporablja za označevanje vsega registriranega blaga ali samo za nekatere vrste, odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera. De minimis pravilo pomeni, da tudi, če je tožena stranka predložila le en račun, ki izkazuje le prodajo enega ali pet kilogramov blaga, lahko tudi to zadošča ob upoštevanju vseh okoliščinah primera za dokazovanje redne in dejanske uporabe blaga.
Sodišče je ugotavljalo tudi, ali je tožena stranka znamko uporabljala za označevanje blaga in storitev tudi za vsako posamezno blago in storitve znotraj posameznega razreda Nicejske klasifikacije. V sodni praksi Splošnega sodišča EU je namreč poudarjeno (predvsem t-126/03 Aladin), da se daje varstvo samo podkategorijam, ki navajajo proizvode ali storitve, za katere je bila blagovna znamka dejansko uporabljena. S tem se želi preprečiti, da bi blagovna znamka, ki se je uporabljala le za del blaga ali storitev za katere je registrirana, uživala obsežno varstvo le za to, ker je bila registrirana za veliko blaga ali storitev.
Izraz "zlasti" uvaja neizčrpen seznam primerov (sodba Splošnega sodišča EU: T-2003:107, Nu-Tride). Izraz zlasti ponazarja primer blaga in storitev, za katere je vložena prijava. Zato uporaba izraza zlasti ustreza ter zajema vse blago, ki je zajeto v posamezno kategorijo.
izključitev družbenika iz d.o.o. - prenos poslovnega deleža v d.o.o. - pravna korist tožnika - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je procesna situacija drugačna, saj sta si tožnika v posledici prenosa poslovnega deleža in izgube statusa družbenika s strani toženca, kar predstavlja po vsebini neke vrste izpolnitev zahtevka, prizadevala za ustavitev postopka. Sodišče prve stopnje predlogu, da se postopek ustavi (torej smiselnemu umiku tožbe), zaradi nasprotovanja toženca ni moglo slediti. Prav tako pa zaradi toženčevega interesa, da se postopek nadaljuje in o zahtevku vsebinsko odloči (takšen interes je toženec izrazil z nasprotovanjem umiku tožbe), tožbe ni smelo zavreči. (Ne)privolitev toženca v umik tožbe, če se je slednji že spustil v obravnavanje glavne stvari, je namreč legitimna pravica tožene stranke, potrebna zaradi varstva njenih interesov (sprejem pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku).
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 4, 166, 340, 340/1, 340/1-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - pravica do poštenega sojenja - tuj državljan - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do zaslišanja obremenilne priče - navzočnost zagovornika pri zaslišanju prič - branje zapisnikov o zaslišanju prič
Pritožnik razlogov sodbe sodišča prve stopnje ne izpodbija, saj se pritožuje le zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog tožilstva, da se zapisnika o zaslišanju prič C. C. in D. D. prebereta, zoper katerega pa pritožba ni dovoljena.
Za presojo vprašanja, ali je preiskovalna sodnica zadostila določbi 166. člena ZKP je potrebno upoštevati, da sta bila obtoženca tujca, državljana Pakistana, ki kljub formalnemu pouku iz 4. člena ZKP nedvomno nista mogla razumeti in prepoznati pomena zaslišanja obremenilnih prič, zlasti ker je obtoženi A. A. izrecno opozoril na svojo pomanjkljivo pismenost. Preiskovalna sodnica je morala vedeti, da bo kasnejše zaslišanje prič zelo otežkočeno, če ne celo onemogočeno, saj sta bili priči državljana Bangladeša, ki že več let nista bivala na naslovu stalnega prebivališča, kar je izhajalo iz nujnih izpovedb. Glede na pojasnjeno bi preiskovalna sodnica morala dopustiti navzočnost obeh zagovornikov na zaslišanju prič, ki sta bili za obtoženca nedvomno obremenilni priči. Na takšen način je kršila pravico do njune obrambe in do soočenja z obremenilno pričo, saj obtoženima oziroma njuni kvalificirani obrambi ta možnost tekom postopka ni bila tudi dejansko zagotovljena.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 38, 38/1, 39, 39/1, 40, 40/1.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za delo izvedenca - ocena zahtevnosti mnenja - pisna izdelava izvida in mnenja - uporaba noveliranega zakona
Po novelirani določbi Pravilnika nista več posebej opredeljeni manj zahtevno in zahtevno mnenje, pač pa za izdelano mnenje izvedencu pripada (najmanj) 350 EUR, zato je ta znesek sodišče prve stopnje (ker ni šlo za zelo zahtevno oz. izjemno zahtevno mnenje) izvedencu utemeljeno priznalo.