pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum
Sodišče druge stopnje se z zgoraj povzetimi obrambnimi tezami ne strinja, saj iz doslej zbranih podatkov in dokazov zanesljivo izhaja zahtevani dokazni standard, torej utemeljen sum, da sta bili obravnavani kaznivi dejanji zoper mladoletno oškodovanko A. A. storjeni ter da je storilec teh dveh dejanj prav obdolženi.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 38, 38/1, 39, 39/1, 40, 40/1.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za delo izvedenca - ocena zahtevnosti mnenja - pisna izdelava izvida in mnenja - uporaba noveliranega zakona
Po novelirani določbi Pravilnika nista več posebej opredeljeni manj zahtevno in zahtevno mnenje, pač pa za izdelano mnenje izvedencu pripada (najmanj) 350 EUR, zato je ta znesek sodišče prve stopnje (ker ni šlo za zelo zahtevno oz. izjemno zahtevno mnenje) izvedencu utemeljeno priznalo.
sprememba zakonitega zastopnika - prekinitev in nadaljevanje postopka - preklic pooblastila odvetniku - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v zakonu drugače določeno (prvi odstavek 137. člena ZPP). Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik (drugi odstavek 99. člena ZPP). Naznanitev preklica sodišču, je pomemben, saj dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odločba o priznanju - obvezne sestavine odločbe
Sodišče prve stopnje res ni navedlo, v katerem zavodu bo obsojeni prestajal zaporno kazen, vendar je v točki 9 obrazložitve določno pojasnilo, da se bo zaporna kazen v obsegu še neprestane kazni, izrečene na podlagi zgoraj navedene pravnomočne sodbe nemškega sodišča, v Republiki Sloveniji izvršila po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), pri čemer sodišče prve stopnje ni prezrlo določbe tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1, po kateri domače sodišče, če prevzame izvršitev tuje sodbe, ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečen s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. in 141 člena ZSKZDČEU-1, ki pa v danem primeru nista podana.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - sredstva za preživljanje - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - sredstva na tekočem računu - nedokazane trditve - nekonkretizirane navedbe
Tožnik lahko plača takso v celoti iz sredstev na TRR, ne da bi posegel v svojo pokojnino, zato ni mogoče trditi, da s plačilom sodne takse ne bi imel sredstev za preživljanje.
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 4, 166, 340, 340/1, 340/1-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - pravica do poštenega sojenja - tuj državljan - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do zaslišanja obremenilne priče - navzočnost zagovornika pri zaslišanju prič - branje zapisnikov o zaslišanju prič
Pritožnik razlogov sodbe sodišča prve stopnje ne izpodbija, saj se pritožuje le zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog tožilstva, da se zapisnika o zaslišanju prič C. C. in D. D. prebereta, zoper katerega pa pritožba ni dovoljena.
Za presojo vprašanja, ali je preiskovalna sodnica zadostila določbi 166. člena ZKP je potrebno upoštevati, da sta bila obtoženca tujca, državljana Pakistana, ki kljub formalnemu pouku iz 4. člena ZKP nedvomno nista mogla razumeti in prepoznati pomena zaslišanja obremenilnih prič, zlasti ker je obtoženi A. A. izrecno opozoril na svojo pomanjkljivo pismenost. Preiskovalna sodnica je morala vedeti, da bo kasnejše zaslišanje prič zelo otežkočeno, če ne celo onemogočeno, saj sta bili priči državljana Bangladeša, ki že več let nista bivala na naslovu stalnega prebivališča, kar je izhajalo iz nujnih izpovedb. Glede na pojasnjeno bi preiskovalna sodnica morala dopustiti navzočnost obeh zagovornikov na zaslišanju prič, ki sta bili za obtoženca nedvomno obremenilni priči. Na takšen način je kršila pravico do njune obrambe in do soočenja z obremenilno pričo, saj obtoženima oziroma njuni kvalificirani obrambi ta možnost tekom postopka ni bila tudi dejansko zagotovljena.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - psihiatrično izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na izvedensko mnenje, to pa je, da ima udeleženec hudo psihično bolezen, neopredeljeno neorgansko psihozo z blodnjavimi vsebinami, kar pomeni, da je zdravljenje nujno potrebno. Ker ga udeleženec zavrača, poleg tega pa je do svojega zdravljenja povsem nekritičen in neuvideven, saj zatrjuje tudi, da zdravljenja ne rabi, s tem huje ogroža svoje zdravje in življenje, kar zadostuje za izrek ukrepa po 39. členu ZDZdr. Zaradi neuvidevnosti v bolezensko stanje udeleženec prave volje glede zdravljenja ni zmožen oblikovati, zato jo v njegovo korist nadomešča sodišče, saj kot je ugotovila izvedenka, mu bo zdravljenje izboljšalo psihično stanje in posledično tudi resne somatske težave. Glede na izvedenkine ugotovitve, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo, da je v psihiatrični bolnišnici postal verbalno agresiven, zmerjal je terapevta in mu grozil, odklanjal je kakršnokoli sodelovanje, ob tem je bil agitiran, nepredvidljiv in je bila podana neposredna nevarnost heteroagresije, je izkazano tudi, da huje ogroža zdravje in življenje drugih. Zato ne drži, da je ogrožanje hipotetično oziroma da sploh ni izkazano.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - neizogibnost pripora
Kot izhaja iz spisovnega gradiva, se je obdolženec v preteklosti večkrat nedostojno, v določenih primerih celo agresivno vedel do zaposlenih in da je zaradi tega morala posredovati tudi policija. Torej ni mogoče sklepati le o ponovnem ogrožanju zdravja in življenja oškodovanca, pač pa tudi drugih oseb.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - največja korist otroka - varstvo koristi otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki v korist otroka - način izvrševanja stikov
Stiki niso določeni preobsežno. Ni verjetno ugotovljeno, da bi oče sina ogrožal. Tudi pritožba govori le o tem, da stiki niso izpolnjujoči, kar pa ni ogrožanje otroka. Zato 8 oz. 5 ur stikov na teden med sinom in očetom za 13 letnega dečka nikakor ne more biti "preveč obremenjujoče". Vsekakor je pomembno, da so stiki tudi kvalitetni, vendar presega odločanje sodišča, kaj naj bi v času stikov otrok in roditelj dejansko počela. Pomembno je, da stiki obstajajo in da niso preveč omejeni, saj le tako omogočajo vzpostavitev občutka povezanosti in navezanost otroka na roditelja ter s tem otrokovo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00054972
URS člen 22, 23, 25. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-2. SPZ člen 201. ZPP člen 227, 227/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
stečajni postopek - insolventnost - izpodbojnost - davčni dolg - razveljavitev učinkov - prenos lastninske pravice - poslovne stavbe in poslovni prostori - zaseg dokumentacije tretje osebe - lastništvo premičnine - edicijska dolžnost - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave - materialno in procesno dokazno breme
Sodišče druge stopnje v tem kontekstu pritrjuje stališču izpodbijane sodbe v točki 17 obrazložitve, da v obravnavani zadevi ni podlage za uporabo 227. člena ZPP, a ne (le) zato, kar tožnica poslovnega prostora nima več v posesti. V primeru edicijske dolžnosti namreč materialno dokazno breme še vedno ostane tam, kjer je bilo v začetku spora, v obravnavani zadevi na toženki, saj slednja zatrjuje, da je lastnica spornih premičnin B. B., da jih je omenjena kupila in da v zvezi s tem obstajajo listine. Tudi procesno breme ostane na stranki, ki nosi breme za trditev, ki naj bi se dokazala (v obravnavani zadevi na toženki). Ta stranka mora namreč predlagati dokaz z listino, pri čemer mora poleg dejstva, ki ga želi dokazati, navesti tudi okoliščine, iz katerih izhaja, da je listina pri nasprotni stranki. Hkrati mora stranka, ki zahteva edicijo, za primer, če nasprotna stranka zanika, da je listina pri njej (kar velja za obravnavano zadevo), za svojo nasprotno trditev, da temu ni tako, predlagati izvedbo ustreznega dokaza, saj je temeljna predpostavka edicijske obveznosti ta, da je listina sploh pri nasprotni stranki. Sodišče namreč izda sklep o predložitvi listine iz prvega odstavka 227. člena ZPP le v primeru, ko se stranka, ki ima listino (kar se ugotovi na podlagi dokazovanja), njeni predložitvi neupravičeno upira.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - nedopusten pritožbeni razlog - pomanjkanje pasivne legitimacije
V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka.
Izdani račun lahko dokazuje obstoj pravnega razmerja le, če mu naslovnik ne ugovarja, to pa se v tej pravdi ni zgodilo. Zato zgolj dejstvo, da je tožnica račun 3. 8. 2020 izdala toženki in z njim zahtevala plačilo opravljenega dela leta 2020, ne dokazuje, da je bila pogodba z njo tudi sklenjena.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - vznemirjanje lastnika - solastnik - varstvo solastnika - stvarna legitimacija - pasivna legitimacija - ugovor pasivne legitimacije - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje
Sodišče prve stopnje zmotno meni, da stvarna legitimacija v obravnavani zadevi ni podana. Glede nato, da vznemirjanje izvira iz ravnanja toženca, je zgrešeno stališče, da bi morala biti tožena oba solastnika, torej poleg toženca še podjetje B. d. o. o. V tovrstnih sporih je namreč pasivno legitimiran tisti, ki je vznemirjal lastnika in to je le toženec.
izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - izločitev sodnega izvedenca - izločitev dokazov - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zavrnitev pritožbe
Pritožnik povsem prezre, da se sodba ne sme opirati na - v tem primeru - izvedensko mnenje le ob obstoju pogojev iz prvega odstavka 251. člena ZKP in da je samo tedaj po drugem odstavku 83. člena ZKP predvidena njegova izločitev iz spisa. Predmet izločitve namreč niso kateri koli dokazi, temveč le dokazi in obvestila iz drugega odstavka 83. člena ZKP, za katere je v zakonu določeno, da sodba nanje ne sme biti oprta. Kdaj sodba ne sme biti oprta na izvid in mnenje, je opredeljeno v prvem odstavku 251. člena ZKP. Vendar teh okoliščin pritožnik ni izpostavil, ne v predlogu za izločitev sodnega izvedenca niti sedaj v pritožbeni obrazložitvi, posledično čemur so vsa povzeta pritožbena prizadevanja dejansko brezpredmetna.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo po načelu uspeha in upoštevajoč to, da sta bila toženca nujna sospornika in nerazdelno odgovorna glede glavne stvari (tretji odstavek 161. člena ZPP). Toženka zahtevka ni pripoznala, pri čemer razlog za to (češ da ne ve, ali je toženec s stanovanjem že naprej razpolagal) tega procesnega dejstva ne spreminja. Za odločanje po načelu krivde ni nobene podlage, niti ne pride v poštev četrti odstavek 161. člena ZPP, po katerem za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki. Prisojenih pravdnih stroškov namreč ni povzročil toženec s kakšnim svojim posebnim pravdnim dejanjem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056680
KZ-1 člen 143, 143/2, 221, 221/1, 221/2.
kibernetska kriminaliteta - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zloraba osebnih podatkov - zakonski znaki - zavrženje obtožnega predloga
Preslikava podatkov, do katerih je obdolženka imela dostop, kakor je opisano v obtožnem predlogu, ne predstavlja zakonskega znaka neupravičene preslikave in prenašanja podatkov iz informacijskega sistema v smislu napada na informacijski sistem. Zakonski znak prenašanja podatkov se nanaša bolj na obliko motenja sistema oziroma se s prenašanjem podatkov moti delovanje sistema, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
odklonitveni razlog za izločitev - pravna stališča sodnika - izločitev sodnikov
Pritožbeno sodišče poudarja, da že zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča zavzeta pri opravljanju sodne funkcije oziroma njegove strokovne odločitve, tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Za presojo sodnikovih pravnih stališč in strokovnih odločitev oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima namreč stranka prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jih posamezni sodnik bodisi sam oziroma v senatu sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost posameznega sodnika, torej ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
izključitev družbenika iz d.o.o. - prenos poslovnega deleža v d.o.o. - pravna korist tožnika - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je procesna situacija drugačna, saj sta si tožnika v posledici prenosa poslovnega deleža in izgube statusa družbenika s strani toženca, kar predstavlja po vsebini neke vrste izpolnitev zahtevka, prizadevala za ustavitev postopka. Sodišče prve stopnje predlogu, da se postopek ustavi (torej smiselnemu umiku tožbe), zaradi nasprotovanja toženca ni moglo slediti. Prav tako pa zaradi toženčevega interesa, da se postopek nadaljuje in o zahtevku vsebinsko odloči (takšen interes je toženec izrazil z nasprotovanjem umiku tožbe), tožbe ni smelo zavreči. (Ne)privolitev toženca v umik tožbe, če se je slednji že spustil v obravnavanje glavne stvari, je namreč legitimna pravica tožene stranke, potrebna zaradi varstva njenih interesov (sprejem pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku).
zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - bolezen odvetnika - COVID-19 - skrbnost odvetnika pri organizaciji dela pisarne - odsotnost odvetnika v pisarni - nadomeščanje odvetnika - stik s stranko - razpis naroka - plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo - domneva umika pritožbe
Če stranka zamudi rok za opravo dejanja v postopku zaradi odsotnosti odvetnika, to ni opravičen vzrok za nastalo zamudo, saj mora odvetnik, ki opravlja poklicno dejavnost s skrbnostjo strokovnjaka, zagotavljati tekoče delo svoje pisarne ali nadomeščanje tudi med svojo odsotnostjo.
ZPŠOIRSP člen 7, 10, 11, 12, 12/1. ZSV člen 10, 27, 28. ZOR člen 277, 324.
odškodninska odgovornost države - izbris iz registra prebivalstva RS - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje - višina denarne odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - sodni izvedenec - psihiatrični pregled - izvedensko mnenje - premoženjska škoda - načelo popolne odškodnine - pravica do socialnih prejemkov - zamuda dolžnika - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - datum vložitve tožbe - tek zakonskih zamudnih obresti - obročno plačilo odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica ni uspela z gotovostjo dokazati, da je bil njen čas brez zaposlitve v vzročni zvezi s protipravnim izbrisom. Tožnica ni dokazovala, da so posamezni intervali njene brezposelnosti posledica neuspešnega, vendar aktivnega prizadevanja pri iskanju dela. Glede na vse navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni uspela izkazati, da si v času izbrisa preživetja ni mogla zagotoviti sama z delom in kasneje s pomočjo moža in da bi bila zato v času izbrisa upravičena do socialnih prejemkov.