izjava osumljenca, dana policiji - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - dokazna vrednost uradnih zaznamkov - izpovedba priče - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je poudarilo, da C. C. zaslišan kot priča svoje izjave policistom ni nikoli izrecno zanikal ter da mu je bila prebrana in jo je tudi podpisal, kar pa uradnemu zaznamku še ne daje dokazne vrednosti. Bistveno namreč je, da v svojih izpovedih v preiskavi in na glavni obravnavi izjave policiji ni potrdil kot verodostojne in resnične, posledično pa vsebina uradnega zaznamka ni postala del njegove izpovedi, s čimer bi pridobila vrednost in moč dokaza v kazenskem postopku. Podpis takrat osumljenega C. C. na uradnem zaznamku prav tako ne potrjuje resničnosti njegove vsebine, temveč le, da mu je bil uradni zaznamek prebran in vročen.
Kljub temu, da C. C. svoje izjave policiji v izpovedbah ni potrdil, jo je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju dejanskega stanja in obtoženčeve krivde upoštevalo in nanjo oprlo svoje dokazne zaključke o odločilnih dejstvih, presojo resničnosti vsebine izjave pa je gradilo na v dokaznem postopku izvedenih dokazih. Uradnemu zaznamku o zbranih obvestilih od osumljenca, ki v okoliščinah konkretne zadeve ne more biti predmet dokazne presoje, je torej dalo dokazno moč in vrednost, ga ocenjevalo kot dokaz ter tudi po oceni pritožbenega sodišča na njegovo vsebino pretežno oprlo zaključke izpodbijane sodbe. Takšno postopanje prvostopenjskega sodišča je v nasprotju z ustaljenimi stališči procesnopravne teorije in sodne prakse, da je dokazna vrednost uradnih zaznamkov, ki jih sestavi policija, omejena, da niso dokaz v kazenskem postopku in da nanje ni mogoče opreti obsodilne ali oprostilne sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00054884
ZPP člen 249.
nagrada izvedenca - nagrada za delo izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Izvedencu je bilo dne 21.6.2021 na naroku s strani sodišča naloženo, da elaborat dopolni v skladu z ugotovitvami na naroku dne 21.6.2021, upoštevajoč veljavna pravila geodetske stroke. Izvedenec je dne 21.7.2021 sodišču predložil elaborat in ob tem pojasnil, da je GURS dne 1.4.2020 uvedla nove predpise na področju evidentiranja stavb v nepremičninske evidence, kar ima za posledico izdelavo novega Elaborata za vpis stavbe v evidenco Katastra stavb. Dopolnitev mnenja izvedenca je bila tako evidentno potrebna, nagrada in stroški za takšno izdelavo mnenja pa utemeljeno priznani. Pritožbene navedbe o nepotrebnosti mnenja tako niso utemeljene. Izvedenec je odgovoril na vse pripombe pritožnikov, morebitno nestrinjanje z odgovori izvedenca pa ni razlog za to, da izvedencu nagrada ne bi pripadala.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - etažna lastnina - skupni deli stavbe - večstanovanjska stavba - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - varstvo lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin - pravica uporabe - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - nezaložitev predujma za izvedenca - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pravnomočna odločitev
Zgolj dejstvo celotnega odvzema nepremičnin pravnemu predniku toženke (ki mu je bila plačana odškodnina za odvzeta zemljišča) še ne predstavlja podlage temu, da so tožniki s tem, ko so kupili posamezna stanovanja in postali etažni lastniki, avtomatično postali tudi lastniki na celotnem zemljišču, to je vseh odvzetih parcelah, kot to zahtevajo (po ZLNDL). Potrebno bi bilo namreč hkrati tudi ugotoviti, ali je zgoraj navedeno zemljišče bilo funkcionalno zemljišče, na katerem so imeli etažni lastniki na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe. V zvezi s tem bi bilo treba ugotoviti, katere parcele oziroma njihovi deli so bili v času izgradnje soseske in prodaje stanovanj predvideni kot „zemljišče, potrebno za redno rabo objektov“ na spornih naslovih ter ali to zemljišče obsega sedaj še sporno parcelo.
Sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju ni vezano na materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ampak je dolžno zgolj storiti tisto, k čemur ga sodišče druge stopnje napoti.To pa je sodišče prve stopnje storilo. Ker tožniki niso dokazali, da tudi sporna parcela predstavlja funkcionalno zemljišče k spornim objektom, je sodišče prve stopnje njihov zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo.
izvršba za denarno terjatev - stroški pravdnega postopka - zapadlost denarne obveznosti - zamuda dolžnika - potek paricijskega roka - izvršilni naslov za povrnitev pravdnih stroškov
Razlikovati moramo položaj, ko sodišče, ki odloča o pravnem sredstvu, odločitev nižjega sodišča o stroških spremeni tako, da je obveznost nižja, in položaj, ko sodišče druge stopnje spremeni stroškovno odločitev tako, da poveča obveznost plačila stroškov postopka. Povečanje obveznosti stroškov, kar je bil primer v obravnavani zadevi, vpliva na vprašanje zamude, saj šele takrat prvič nastane obveznost plačila stroškov in zakonskih zamudnih obresti v povečanem obsegu (v takem primeru imamo dve glavnici in različne datume zamude). Dolžnik z vročitvijo odločitve o pravnem sredstvu za povečano obveznost še ne bo v zamudi, ampak bo moral preteči rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok), šele tedaj pa bo lahko nastopila tudi morebitna zamuda.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca - odgovornost države za ravnanje državnega tožilstva - ogroženost osebne varnosti - poseg v osebno svobodo - objektivna predvidljivost posledice - umor - protipravno ravnanje nosilca oblasti - kvalificirana protipravnost
Sama napačna kvalifikacija kaznivega dejanja s strani okrožnega tožilca ne more privesti do odškodninske odgovornosti Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje je glede tega pravilno pojasnilo, da mora nosilec javne oblasti, da je neko njegovo dejanje nosilca javne oblasti protipravno, (1.) prekršiti neko dolžnost, ki jo ima v razmerju do prizadete osebe, pri tem pa (2.) mora biti neskrben, pri čemer je merilo za presojo ravnanja, skrbnost skrbne dobre države. Zahteva se kvalificirana protipravnost – protipravnost, ki je združena s hudo malomarnostjo pri delu nosilca javne oblasti. Takšne kvalificirane protipravnosti pa v ravnanju tožilke C. C. ni prepoznalo, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Država za ravnanje nosilca javne oblasti odgovarja le, če so bile državnim organom okoliščine konkretne ogroženosti določljivih oseb znane oz. bi jim morale biti znane, pa niso izvedli nobenega izmed ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče razumno odvrniti nevarnost. Če država za ogroženost konkretne osebe ne ve, je tudi ne more zaščititi. Nihče ne more pričakovati absolutnega varstva pri vseh vsakdanjih dejavnostih. Sodišče prve stopnje ni našlo okoliščin, ki bi kazale, da bi lahko bilo predvidljivo, da bi lahko bila tarča umora tudi Č. Č.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo tudi, da mora poseg v človekovo pravico do svobode kot tudi posegi v druge človekove pravice, prestati strogi test sorazmernosti (tretji odstavek 15. člena in 2. člen Ustave RS). Tako je treba presoditi (1.) ali je ukrep sploh nujen za dosego zasledovanega cilja, (2.) ali je primeren za dosego zasledovanega cilja in (3.) ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico sorazmerna koristim, ki bodo zaradi posega nastale. Glede tega pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, da morajo biti državni organi pri presoji ukrepov, s katerimi posegajo v pravice posameznikov, previdni in zadržani ter jih nikakor ne smejo uporabljati »na zalogo«.
ZD člen 132, 145, 210, 212, 213. ZGD-1 člen 480, 505, 515.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - dokazovanje negativnega dejstva - dokazno breme - premoženje zapustnika - premoženje družbe - podjetniško premoženje - delni sklep o dedovanju - upravitelj zapuščine - razlog za razrešitev upravitelja - upravljanje zapuščine - skupnost dedičev
Glede na podane okoliščine (ko pritožnik ni podal trditev o tem, da so bile ure ukradene, med dedičema pa tudi ni bilo sporno, da sta bili uri nekoč zapustnikovi) ne more pritožnik dokazovati negativnega dejstva, da nista več last zapustnika oziroma da več ne obstojita. Dokazno breme dokazovanja obstoja zanikanega dejstva je na tistem, ki njegov obstoj dokazuje.
Med dedičema ni sporno, da so čevlji ob smrti pokojnega obstajali in so del njegove zapuščine (132. člen ZD). Ni spora o obsegu zapustnikovega premoženja. Ob tem, da pritožnik ni zanikal sodedičevih trditev o soglasnem dogovoru o podaritvi čevljev (tega ne trdi niti v pritožbi), ni podlage in potrebe po napotitvi stranke na pravdo, ki pride v poštev tedaj, ko je med dediči spor o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino. Premoženje, ki je zapustnikovo, avtomatično preide na njegove dediče.
Namen zapuščinskega sodišča je ugotoviti, kaj tvori zapuščino (kot premoženjska celota je nedeljiv pojem) in kdo so njeni dediči, spričo česar zapuščine ni mogoče oddeliti/razdeliti z delnim sklepom o dedovanju. Pretežni del sodne prakse in pravna teorija stojita na stališču, da v zapuščinskem postopku ni mogoče izdati delnega sklepa o dedovanju, ker je po 210. členu ZD sodišče vedno dolžno prekiniti postopek in stranke napotiti na pravdo, če obstaja spor ali določeno premoženje sodi v zapuščino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00055987
ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3. ZGD-1 člen 8, 8/1.
spregled pravne osebnosti - načelo paritete upnikov - aktivna legitimacija stečajnega upravitelja - uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika - osebno odgovoren družbenik
Skladno z drugim in tretjim odstavkom 350. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom; to pravico pridobi stečajni upravitelj. Po začetku stečajnega postopka torej lahko zahtevke iz naslova spregleda pravne osebnosti zoper družbenika stečajnega dolžnika uveljavlja le stečajni upravitelj, in to v korist stečajne mase. Gre za izpeljavo načela paritete upnikov v stečaju. Ker tožnik po uvedbi stečajnega postopka nad njegovim dolžnikom ne more več v svojo korist uveljavljati poplačila terjatve od družbenika dolžnika, je višje sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP ugodilo pritožbi in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posebni skupni del - skupni prostori večstanovanjske hiše - jezikovna razlaga - izvzem stanovanj iz nacionalizacije - klet - odločanje na podlagi verjetnosti - poseg v skupne dele objekta
V odločbi o izvzetju iz nacionalizacije je govora o (le) eni drvarnici, medtem ko je izvzetih stanovanj šest, v korist le-teh (v množini) pa se odreja trajna pravica uporabe drvarnice (v ednini). Ob jezikovni in logični razlagi je najbolj verjeten zaključek, da drvarnica ni namenjena zgolj enemu od izvzetih stanovanj.
Ostali etažni lastniki se zgolj z neuporabo ne morejo odpovedati svoji solastninski pravici na skupnem delu, ki ni samostojna stvar v pravnem prometu.
Vsaka stranka lahko vloži pritožbo le za varovanje svojih (in ne tujih) pravic; torej B. B. niti nima pravnega interesa za pritožbo zaradi domnevnih nepravilnosti odločitve o pravici druge stranke.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - ogroženost otroka - največja korist otroka - začasna določitev stikov - začasna odredba o stikih - pogoji za začasno odredbo - konfliktnost med starši - starševska skrb
Začasna odredba je omejena le na nujne primere, ko je zaradi varstva otrokovih koristi potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe, ker otroku grozita nasilje ali težko nadomestljiva škoda.
stranka postopka - smrt stranke - pooblastilo stranke - neustrezno pooblastilo - skrbnik stranke - dediči stranke - vstop dediča - odobritev pravdnih dejanj
Ker s trenutkom smrti dedič vstopi v pravni in dejanski položaj zapustnika, je ravnanje dediča, ki je izjavil, da odobrava vložitev tožbe, saniralo prejšnje pomanjkljivosti tožničinega pooblastila za vložitev tožbe. Od trenutka tožničine smrti dalje tudi nihče drug (nekdanji skrbnik zapustnice) ne bi več mogel zanjo veljavno opraviti nobenega dejanja, ni pa izkazano, da bi skrbnik že pred tem datumom izrekel, da vložitve tožbe ne odobrava. Treba je torej sprejeti izjavo dediča, ki je bila sodišču sporočena v podeljenem 15 dnevnem roku.
ZKP člen 361, 361/7. Navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (2018) člen 2.
zavod za prestajanje kazni zapora - prestajanje kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe
Obtoženec ne more izbirati zavoda, v katerem bo kazen prestajal še pred pravnomočnostjo sodbe. V Navodilu o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora je določen razpored, po katerem, glede na višino izrečene oziroma še neprestane kazni, starost obsojenca in druge okoliščine, pošlje okrožno sodišče obsojence na prestajanje kazni v zavode za prestajanje kazni zapora. Glede na določbo 2. člena tega navodila, bo tudi obtoženec poslan na prestajanje kazni pred pravnomočnostjo sodbe po teh kriterijih v ustrezen zavod.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00056480
ZPP člen 236. OZ člen 147, 147/1, 148, 148/1. ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-5. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.
delna sodba izdana na pritožbenem sodišču - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - kršitev temeljnih pravic delavcev - odškodninska odgovornost direktorja - odgovornost člana organa pravne osebe - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - izbris pravne osebe iz sodnega registra - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - materialno procesno vodstvo - neizplačane plače - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke
Toženec (kot fizična oseba) je bil v kazenskem postopku spoznan za krivega z naklepom storjenega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev v škodo tožnice, družba, ki jo je vodil, pa je prenehala obstajati, ne da bi bil izveden stečajni postopek. Ravnanje, ki ima znake kaznivega dejanja, ne sodi v polje varovane podjetniške presoje. V toženčevi domeni je bila skrb za plačilno sposobnost družbe in izvedbo ukrepov, potrebnih za varstvo upnikov v primeru njene insolventnosti. Glede na to, da je kršitev predpisov, storjena z neizplačilom regresa in neizplačilom plače, element kaznivega dejanja, za katerega je bil toženec obsojen, je podana tudi vzročna zveza med toženčevim nedopustnim ravnanjem in ugotovljeno škodo.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00056894
OZ člen 395, 1019, 1019/3. ZIZ člen 59. ZD člen 142.
osebni stečaj - odpust obveznosti - sporno pravno razmerje - terjatev utemeljena na izvršljivem notarskem zapisu - sporazum o zavarovanju terjatve - nesklepčnost tožbe - glavni dolžnik - solidarne obveznosti - solidarno poroštvo - dedovanje - zapuščinski postopek - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
V stečajnem postopku, ki je bil uveden zoper tožnico in v okviru katerega je bil izveden postopek za odpust obveznosti, je ugasnila samo terjatev, ki jo je upnik imel zoper tožnico, niso pa ugasnile terjatve nasproti ostalim osebam, ki so se zavezali kot poroki in plačniki, vključno s terjatvijo zoper pokojno.
Dolg, ki ga upnik terja od tožeče stranke, je izvorno dolg zapustnice, tožnica pa je v zapuščinskem postopku po svoji materi podedovala premoženje, zato je na podlagi določil dednega prava do višine podedovanega premoženja odgovorna tudi za plačilo dolgov, ki jih je imela zapustnica.
vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni deli stavbe
Pritožba ima prav, da katastrsko evidentiranje ne more biti odločilno pri urejanju etažne lastnine po ZVEtL in da mora sodišče upoštevati tudi, kaj je bilo določeno v prostorskih aktih in upravnih dovoljenjih, zlasti pa upoštevati pravila stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. A sodišče prve stopnje je ravnalo natanko tako in upoštevaje ta načela prišlo do zaključkov, ki niso v korist pritožniku.
ZZZDR člen 78, 123, 129, 129a, 131c. ZPP člen 414.
stiki - višina preživnine - razveza zakonske zveze
Po neizpodbijani odločitvi v točki I/1 izreka sodbe sodišča prve stopnje je skupna mladoletna hči B. B. zaupana v varstvo in vzgojo materi, zato z očetom v skladu z določbo tretjega odstavka 78. člena ZZZDr obdrži stike. V5. alineji točke III sodbe sodišča prve stopnje je nepravilno opredeljen čas poletnih počitnic kot čas, v katerem preživlja otrok z materjo stike, saj je zaupan v varstvo, vzgojo in oskrbo in materi, stike pa ima torej le z očetom.
Sledilo je njuni izpovedbi glede višine mesečnih zaslužkov in sledilo je njuni izpovedbi glede dejstev o višini njunih lastnih stroškov preživljanja in stroškov bivanja, te stroške je za obe pravdni stranki ugotovilo na enaki dokazni podlagi. Zato je neutemeljena pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje te stroške preverjati in ugotoviti njihovo resničnost na podlagi računov. Prav tako je neutemeljena pritožbena trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo glede dohodkov tožnice opraviti uradne poizvedbe, saj je glede dohodkov obeh pravdnih strank, kot je povedano že zgoraj, pravdnima strankama verjelo.
DZ člen 190, 190/1, 190/2, 197, 197/1. ZNP-1 člen 6, 102.
preživnina za mladoletnega otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - zvišanje preživnine - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - preživninske potrebe otroka - materialne zmožnosti zavezanca - posebne potrebe otroka - bistveno spremenjene okoliščine - nadstandardne potrebe - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe
Preživnina mora zajemati ne le stroške življenjskih potreb otroka, kot so bivanje, hrana, oblačila, obutev, izobraževanje, vzgoja in oddih, ampak tudi razvedrilo in druge posebne potrebe otrok, predvsem kadar premoženjsko stanje staršev to dopušča.
Od strokovnih delavcev v vrtcih ni mogoče zahtevati, da imajo v vsakem trenutku pod nadzorom vsak gib vsakega od varovancev. Prestrogi kriteriji in s tem skladne nerazumne prepovedi in zapovedi bi namreč utegnile slabo vplivati na razvoj otrok skozi lastno oblikovanje meje tolerance, kar terja določeno mero svobode (II Ips 696/2009).
identiteta tožbenega zahtevka - odškodninska odgovornost nadzornega sveta - odškodnina zaradi prenehanja delovnega razmerja - učinek litispendence - ekvivalenčna teorija
Predmetni zadevi pa sta specifični v toliko, da delovno sodišče glede na ureditev stvarne pristojnosti v slovenskem pravu praviloma ne more ugoditi zahtevku na podlagi odškodninske odgovornosti članov nadzornega sveta, saj za to ni pristojno, in obratno, okrožno sodišče ne more odločati o zahtevku z vidika delovnopravnih predpisov. Vprašanje torej je, ali predpisi o stvarni pristojnosti kakorkoli vplivajo na odločanje o identiteti tožbenega zahtevka. Pri presoji, ali gre za isti tožbeni zahtevek, je skladno s pravno teorijo in sodno prakso treba upoštevati tožbeni predlog in življenjski dogodek v objektivnem smislu, vprašanje pristojnosti sodišča pa se ne pojavlja. V praksi to pomeni, da je v situaciji, ko za vse pravne podlage, ki izvirajo iz istega dejanskega stanja, ni pristojno isto sodišče, izbira pravne podlage, po kateri bo uveljavljala svoj zahtevek, predvsem na tožeči stranki in ne samo na sodišču. V tem smislu je tožnica v težjem položaju kot v situacijah, ko problema stvarne pristojnosti ni in bi zato teoretično lahko prišlo do posega v njeno pravico do sodnega varstva. Vseeno pa v konkretnih okoliščinah tudi po mnenju pritožbenega sodišča taka zahteva ob upoštevanju načela sorazmernosti ni prestroga, posebej še, ker tožbi nista bili vloženi istočasno. Predmetna tožba je bila namreč vložena po trenutku, ko naj bi v vsakem primeru prenehala Pogodba o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe, ko je tožnica očitno pred tem že našla drugo zaposlitev (svoj zahtevek je zmanjšala za prejemke iz naslova zaposlitve pri drugem delodajalcu) in ko je bila sodna praksa v podobnih zadevah že ustaljena. Če meni, da je glede na to sodno prakso zahtevek utemeljen na odškodninski in ne na delovnopravni podlagi, bi tožnica lahko preprosto umaknila tožbo v delovnem sporu v ustreznem delu in se na ta način izognila učinku litispendence.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - vznemirjanje lastnika - solastnik - varstvo solastnika - stvarna legitimacija - pasivna legitimacija - ugovor pasivne legitimacije - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje
Sodišče prve stopnje zmotno meni, da stvarna legitimacija v obravnavani zadevi ni podana. Glede nato, da vznemirjanje izvira iz ravnanja toženca, je zgrešeno stališče, da bi morala biti tožena oba solastnika, torej poleg toženca še podjetje B. d. o. o. V tovrstnih sporih je namreč pasivno legitimiran tisti, ki je vznemirjal lastnika in to je le toženec.