predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - kumulativno izpolnjevanje pogojev - neizkazani pogoji - zavrnitev predloga
Predlog za izdajo začasne odredbe je tožnica dodala k tožbi, ki je bila vsebinsko že zaključena s tožbenim zahtevkom in podpisom. Gre torej za ločen predlog, ki je glede verjetnosti obstoja terjatve vsebinsko povsem prazen in se niti ne sklicuje na predhodno podane tožbene trditve, na kar sodišče v svojem sklepu pravilno opozarja. Tudi ob manj strogem pristopu, ko bi sodišče verjetnost terjatve presojalo na podlagi tožbenih trditev, čeprav se predlog nanje ne sklicuje, pa tožnica ni izkazala nobene od nadaljnjih predpostavk iz drugega ali tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZIUZEOP člen 71, 71/6.. ZPP člen 243.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - COVID-19 - nevarni delovni pogoji - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožena stranka je dokazala, da je bilo delo s strankami (85 % delovnega časa tožnika) bolj nevarno od dela, pri katerem tožnik ni prihajal v stik s strankami (izdelavi magistralnih zdravil ali drugih nalogah, kjer ni prihajal v stik s strankami). Tožena stranka je tako vrste dela smiselno ločila glede na stopnjo nevarnosti okužbe. To je razvidno tudi iz sklepa tožene stranke z dne 18. 8. 2020, na podlagi katerega je sodišče zaključilo, da je odločitev o tem, v kakšnem obsegu bo posamezniku pripadal dodatek za delo v rizičnih razmerah, temeljila na dejanskem delu, ki ga je posamezni zaposleni opravljal.
ugovor zoper plačilni nalog - višina sodne takse - taksa za pritožbo
Znesek ugodilnega dela sodbe, zoper katerega se pritožuje tožena stranka, presega znesek 140.000,00 EUR, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da višina takse s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 znaša 853,00 EUR, upoštevaje količnik 2,4 pa 2.047,20 EUR. Posledično je ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 11. 10. 2022 utemeljeno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00063035
OZ člen 269. ZIZ člen 19, 19/1, 19/2, 21, 21/2, 212. ZPP člen 243.
sodni penali - postopek za določitev sodnih penalov - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - paricijski rok - primernost izvršilnega naslova - presoja primernosti izvršilnega naslova - dokazovanje z izvedencem - zloraba pravice
Dodatni rok, določen v sklepu o določitvi sodnih penalov, je po svoji naravi naknadni izpolnitveni rok. Pri določitvi tega roka je treba po oceni sodišča druge stopnje po eni strani upoštevati, da gre za dodatni (in ne prvotni rok) za izpolnitev obveznosti, ki mora biti takšen, da se dolžnika sili k izpolnitvi, po drugi strani pa mora biti kljub vsemu še vedno primeren glede na izpolnitev obveznosti, ki se zahteva od dolžnika.
Izvršilni naslov mora biti na podlagi 21. člena ZIZ primeren za izvršbo, kar pomeni, da mora biti med drugim obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, dovolj določno opredeljena, da jo je mogoče izvršiti. Za izvršitev sodne odločbe tako ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve. Iz pravice do sodnega varstva namreč izhaja tudi pravica zahtevati, da se doseže izvršitev sodne odločbe, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obveznosti. .Če dolžnik sam te obveznosti ne izpolni, je za njeno prisilno izvršitev pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Za namen takšne izvršitve pa se v praksi razlagi izrekov sodb ni mogoče izogniti. Razlaga je povezana s konkretnim primerom, ki je predmet odločanja in ki je razlago tudi izzval.
Vložitev predloga za določitev sodnih penalov namesto predlaganja izvršbe ne pomeni zlorabe upnikove pravice. Sodni penali za upnika predstavljajo možnost, da hitro in s čim manj sredstvi doseže izpolnitev tistega, kar mu je bilo pravnomočno prisojeno in s tem uresničitev pravice do (učinkovitega) sodnega varstva. Ta pravica namreč ne zagotavlja zgolj pravice od sodišča zahtevati meritorno, vsebinsko odločitev v nekem sporu, temveč vsebuje tudi pravico zahtevati, da se dosežena obveznost izpolni. Po drugi strani pa ima dolžnik vedno možnost preprečiti plačilo sodnih penalov z izpolnitvijo obveznosti, ki mu je naložena.
Statut Odvetniške zbornice Slovenije (1994) člen 73.. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje - izbris iz imenika odvetniške zbornice - prevzemnik pisarne - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa
Tožnica v pritožbi utemeljeno graja postopanje sodišča prve stopnje, ki glede zatrjevanega dejstva izbrisa odvetnika A. A. iz imenika ni opravilo poizvedb pri Odvetniški zbornici Slovenije, kot je to predlagala, temveč se je zadovoljilo z vpogledom v spletni imenik odvetnikov, kar niti ni dokaz, ki ga je za potrditev svojih navedb predlagala tožnica.
Ker je tožnica izvedbo dokaza z opravo poizvedb pri OZS pravočasno predlagala, povedala pa je tudi, da z izvedbo tega dokaza dokazuje pravno pomembna dejstva, to je, da je bil odvetnik A. A. izbrisan iz imenika odvetnikov, z dnem 28. 3. 2022 pa je njegovo pisarno prevzel njen sedanji pooblaščenec odvetnik D. D., je bil njen dokazni predlog tudi substanciran, zato bi mu moralo sodišče prve stopnje ugoditi.
Niti najmanj ni dvomljiva pravilnosti prvostopenjske ugotovitve glede (ne)obstoja podpisa navedenih pisanj, zato se kot neutemeljene izkažejo obširne pritožbene trditve, s katerimi oškodovanka kot tožilka smiselno skuša sodišče druge stopnje prepričati v ugotovitev drugačnega dejanskega stanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00061873
ZZVZZ člen 87, 87/1.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odgovornost delavca - nadzor nad delavcem - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - povrnitev škode - ugotovitve izvedenca - zmotna uporaba materialnega prava
Dejstvo, da je do delovne nesreče prišlo in da je odgovornost za nastalo nesrečo v celoti na delavcu samem, pa samo po sebi ne more utemeljevati zaključka, da je očitno, da je tožena stranka kot delodajalec izvajala pomanjkljiv nadzor nad delavcem, zaradi česar je prišlo do sporne opustitve podmazovanja dvižnega mehanizma cisterne. Dokazni postopek v obravnavani zadevi je prepričljivo izkazal, da je bil delavec tožene stranke jasno in konkretno seznanjen s svojimi obveznostmi in se jih je tudi jasno zavedal ter da je tudi tožena stranka izvajala nadzor nad njim; izvedenec je poudaril, da je tožena stranka nadzor izvajala, da pa noben nadzor ne more biti 100 %. Če je do škodnega dogodka kljub nadzoru tožene stranke prišlo, to ne more utemeljevati zaključka, da je bil očitno nadzor nad delavcem pomanjkljiv, pri čemer je treba poudariti, da dejavnik, glede katerega naj bi tožena stranka izvajala pomanjkljiv nadzor, niti ni bil bistven razlog za nastanek škodnega dogodka. Odgovornosti ni mogoče razširjati na vsakršno hipotetično možnost predvidevanja nastanka škode.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 3, 11, 12, 13,. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 11,. ZPP člen 5, 213, 286b, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 270, 272, 287. URS člen 22.
neizvedba predlaganih dokazov - vrnitev otroka - protipraven odvzem otroka - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - nižji dokazni standard - stopnja verjetnosti - razveljavitev sklepa - uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka
Postopek za vrnitev otroka po določbah Konvencije, ki ga izvede sodišče države, kamor je bil otrok neupravičeno odpeljan, poteka po določbah nacionalne zakonodaje, pri čemer je Ustavno sodišče RS v zadevi Up-377/01 z dne 3. 9. 2021 jasno zavzelo stališče, da se v postopku, kadar je treba odločati po Konvenciji zaradi hitrosti, ciljev in namena Konvencije uporabljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki se nanašajo na začasne odredbe. Tako je treba tudi v postopku odločanja po Konvenciji, ob siceršnjem upoštevanju namena le te, upoštevati tudi vsa temeljna načela in pravice postopka, ki teče po določbah ZIZ. Sicer je odločitev, izdana po Konvenciji začasna in izključuje prejudiciranje odločitve o določitvi pravic starševske skrbi, zato je tudi utemeljeno da se v tem postopku odloča z določeno nižjo stopnjo dokaznih standardov, torej s stopnjo verjetnosti, kot je to predvideno v 270. in 272. členu ZIZ za izdajo začasnih odredb.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi III Ips 84/2015 z dne 9. 12. 2016 pojasnilo, da je ima sodišče na podlagi 287. člena ZPP pooblastilo, da z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank. Predlagane dokaze, ki jih sodišče oceni kot nepomembne za odločbo, lahko zavrne s sklepom, ki mora biti obrazložen.
Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-419/10 z dne 2. 12. 2010, ko je odločalo o ustavni pritožbi zoper pravnomočen sklep o izdani začasni odredbi pojasnilo, da je tudi v postopku zavarovanja vročitev pripravljalnih vlog, v katerih so pravno relevantna dejstva nujna, s tem pa tudi priznanje primernega roka za izjavo o navedbah v zvezi s takšnimi trditvami, kar varuje bistveno vsebino pravice iz 22. člena URS.
SZ člen 116. ZVEtL člen 18, 19, 24, 27, 27/1, 27/1-4, 35.
vzpostavitev etažne lastnine - poenostavljen postopek - status udeleženca v postopku - udeležba v nepravdnem postopku
Ta postopek ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti to sodišče postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo (slednje je z določbo 24. člena ZVEtL-1 izrecno izključeno). Nepravdno sodišče zato o spornih dejstvih odloči v izrazito poenostavljenem postopku, in sicer v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz 18. člena ZVEtL-1. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da udeleženci in druge osebe svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1). Vse navedeno velja tudi za ugotavljanje statusa udeleženca v postopku v skladu s 4. točko prvega odstavka 27. člena ZVEtL-1 (glej 18. člen ZVEtL-1).
načelo enakega obravnavanja upnikov - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - preizkusno obdobje - oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - oškodovanje stečajnih upnikov
Zmotno je dolžnikovo stališče, da upraviteljici ni dolžan poročati, če od nje ne dobi obvestila o napačnem ravnanju. Stečajni dolžnik ni tisti, ki bi se lahko sam odločal, kdaj in o čem bo upraviteljici poročal, saj zanj v času postopka osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem.
taksa za postopek na prvi stopnji - ugovor zoper plačilni nalog - odmera sodne takse
Po 4. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki, in ne po pravnomočnosti odločitve o zavezancu za plačilo sodne takse, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba. Ker sodna taksa za postopek na prvi stopnji do nastanka taksne obveznosti (do vročitve sodbe in sklepa I Pd 934/2019 z dne 3. 6. 2022) še ni bila plačana, je sodišče toženi stranki pravilno že 17. 6. 2022 izdalo plačilni nalog z vsemi potrebnimi podatki za izvedbo plačila nastale taksne obveznosti (prvi odstavek 34. člena ZST-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL00063975
ZUreP-2 člen 245. ZNP-1 člen 9. ZPP člen 13, 13/1.
status javnega dobra - grajeno javno dobro - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - ugotovitvena odločba občinskega organa - upravni postopek - izdaja odločbe med postopkom - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - predhodno vprašanje - pravilnost upravne odločbe - reševanje predhodnega vprašanja - pravnomočna upravna odločba - nična upravna odločba - sodelovanje v upravnem postopku - možnost sodelovanja v postopku - nemožnost sodelovanja stranke v postopku - prekinitev nepravdnega postopka - sklep o prekinitvi postopka - napotitev na pravdo ali drug postopek - upravni spor o zakonitosti odločbe - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo
Sodišče ne more samo rešiti predhodnega vprašanja, saj je zatrjevano nezakonitost oziroma ničnost odločbe nasprotne udeleženke mogoče uveljavljati le v postopku pred pristojnim organom, po pravilih, ki veljajo za upravni postopek oziroma upravni spor.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 1.
nagrada in stroški izvedenca - višina nagrade izvedenca - nekonkretiziran pritožbeni očitek
Pritožnica odmeri nagrade in stroškov konkretizirano ne nasprotuje, zgolj posplošeno zatrjuje, da so stroški izvedenke previsoki. Pritožbeno sodišče je opravilo presojo tako priznane nagrade kot tudi stroškov, ter ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Pravilnika.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 42, 42/1.
stroški in nagrada sodnega cenilca - zahtevnost mnenja oziroma cenitve - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Kot utemeljeno opozarja pritožba, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, na katere konkretne okoliščine obravnavane zadeve je oprlo svojo odločitev, da cenilcu prizna nagrado za zelo zahtevno cenitev, temveč je zgolj pavšalno navedlo, da je nagrado cenilcu odmerilo na podlagi njegove zahteve, prvega odstavka 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Pravilnika, nato pa odločilo, da cenilcu za izdelavo izvida na podlagi prvega odstavka 40. člena Pravilnika pripada 525,00 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tako ne izhajajo razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zahtevnost izdelave cenitve (očitno) ocenilo kot zelo zahtevno in cenilcu v zvezi z izdelavo pisne cenitve priznalo nagrado, ki presega osnovno nagrado v višini 350,00 EUR. Odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s tem zato ni mogoče preizkusiti.
ZZZDR člen 5a, 103, 106, 106/1, 129. DZ člen 290, 290/1. ZPP člen 413.
začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - varstvo koristi otroka - dolžnost preživljanja otrok - preživnina - preživninsko breme - začasna določitev preživnine - potrebe otroka - nujno preživljanje otroka - začasna odredba o stikih - pravica do stikov otroka s starši - pravica staršev do stikov z otrokom - bivanje v tujini - telefonski stiki z otrokom - kršitev začasne odredbe - izrek denarne kazni - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - prehodne določbe DZ - dokončanje že začetih postopkov
Redni telefonski stiki so torej ključnega pomena za korist otrok, ki mora biti temeljno vodilo pri ravnanju staršev, drugih oseb, državnih organov ter nosilcev javnih pooblastil (5.a člen ZZZDR).
ZD člen 172, 172/1, 214, 216, 307, 307/1, 307/2. ZPP člen 392.
sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - vsebina in obseg dednega dogovora - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - pravna narava sodne poravnave - nedopustna pritožba - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Sklepa o dedovanju pritožnik sploh ne izpodbija. V delu, v katerem izpodbija vsebino sodne poravnave, pa pritožba ni dopustna. Da je dedni dogovor lahko širši – tak, da njegova vsebina ne predstavlja samo delitve zapuščine, je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Prav in samo del dogovora, ki ne predstavlja dogovora o delitvi zapuščine (in zato ne vpliva na vsebino sklepa o dedovanju) izpodbija pritožnik. Tudi v tem delu pritožba ni dopustna, tako kot ni dopustna pritožba zoper odpravek sodne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062133
ZPP člen 76, 76/2, 76/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 380. ZGD-1 člen 521, 521/1. URS člen 22.
sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - pasivna procesna legitimacija - zavrženje tožbe - izdaja sklepa - pravica do izjave - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe
Sodišče prve stopnje je na podlagi tega, da je bila prvo tožena stranka že izbrisana iz sodnega registra, ugotovilo, da ni podana njena pasivna procesna legitimacija in da niso izpolnjeni pogoji za priznanje lastnosti stranke s pravnim učinkom v tej pravdi (76. člen ZPP). Če sodišče sposobnosti biti stranka ne prizna, o tem sicer lahko izda ločen sklep, ni pa nujno. Zato sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o zavrženju tožbe zoper prvo toženo stranko, iz katerega je konkludentno razvidna njegova odločitev, da prvo toženi stranki sposobnosti biti stranka ni priznalo, tožeče stranke ni bilo dolžno seznanjati s svojimi stališči glede izpolnjevanja pogojev po tretjem odstavku 76. člena ZPP oziroma ji dati možnost izjave.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dodatni sklep o dedovanju - dobra vera pravnega naslednika - raziskovalna dolžnost - skrbnost
Navedba sodišča prve stopnje, da je C. C. (eden od dedičev in sedaj eden od tožnikov) pri podaji predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju "slepo sledil uradni osebi" je povsem neprepričljiva. Nadalje velja, da je bilo tako v tem predlogu, kot v izdanem sklepu o dedovanju jasno in očitno navedeno, da se nanaša na določene parcele, ki so bile v lasti zapustnika zgolj do 1/2. Da se dediča s tem podatkom ne bi seznanila in da dodatnega sklepa o dedovanju nista prebrala, je neverjetno ter s stališča zahtevane skrbnosti nesprejemljivo. Neutemeljeno je zato stališče izpodbijane sodbe, da tedaj nista pridobila nobene informacije, ki bi od njiju terjala kakšno "posebno skrbnost". Po oceni pritožbenega sodišča so bile opisane okoliščine takšne, da so pri C. C. in B. B. zagotovo vzbudile dvom glede izključnega lastništva po očetu podedovanih nepremičnin. Že to je dovolj, da bi morala reagirati z ustreznim raziskovanjem teh dejstev. Ker tako (kot sama zatrjujeta) nista ravnala, njuna zmota o izključni pripadnosti predmetnih nepremičnin ni mogla biti več opravičljiva. Posest je še pred iztekom priposestvovalne dobe izgubila značaj dobrovernosti. Pogoji za priposestvovanje zato niso podani.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-4, 74, 74/6, 80, 80/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na premične stvari - predlog za omejitev izvršbe - dejavnost - bistvena okrnitev možnosti za opravljanje dejavnosti - glavna dejavnost - odgovor upnika - vročitev odgovora - pravica do izjave v postopku - odlog izvršbe na predlog dolžnika - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe
Trditveno in dokazno breme, da so določene stvari nujno potrebne za opravljanje dolžnikove dejavnosti, je na dolžniku. Ker je iz dolžnikovih trditev izhajalo, da v okviru svojega poslovanja opravlja več dejavnosti, so bile njegove trditve pomanjkljive zato, ker v predlogu ni trdil, da tudi stranskih dejavnosti ne bo mogel opravljati. Omejitve iz 80. člena ZIZ niso namenjene varstvu konkretne glavne dejavnosti, temveč zagotavljanju, da pravna oseba lahko opravlja pridobitno dejavnost. Zato bi dolžnik moral zatrjevati in izkazovati tudi vpliv rubeža premičnin na njegove stranske dejavnosti.
Sodišče prve stopnje se na trditve upnika iz odgovora na dolžnikov predlog za omejitev izvršbe ni oprlo, saj to iz sklepa v ničemer ne izhaja, materialno pravo in sodno prakso pa sodišče pozna samo. Ker vročitve odgovora upnika na tak predlog zakon tudi ne predpisuje, sodišče prve stopnje ni kršilo dolžnikove pravice do izjave.
Kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe je skladno z usklajeno sodno prakso mogoče upoštevati le izjemen dogodek, ki zaradi izjemne kratkotrajne situacije dolžniku le začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, to pa iz razloga, ker je odlog izvršbe iz (drugih) posebno upravičenih razlogov mogoče dovoliti le za 3 mesece.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061961
ZPP člen 205, 206, 206/2, 206/4. OZ člen 131. URS člen 26.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - razlogi za prekinitev postopka - razlaga določbe - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odločba Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je sprejelo ekstenzivno in namensko (teleološko) razlago 206. člena ZPP. Določbe o prekinitvi postopka niso same sebi namen, temveč je ta zastoj v postopku upravičen (in potreben) tedaj, ko je treba zavarovati pravice strank, pomen teh pravic pa pretehta nad pravico do sojenja v razumnem roku. Določbe o prekinitvi postopka varujejo pravice strank bodisi v primerih, ko stranka zaradi objektivnih okoliščin ne more učinkovito uveljavljati svojih pravic (obligatorne prekinitve; 205. člen in prvi odstavek 206. člena ZPP), bodisi v primerih, ko je to smotrno oziroma potrebno zaradi pravne varnosti (fakultativna razloga za prekinitev iz drugega in četrtega odstavka 206. člena ZPP). Glede na nadpovprečno pomembnost zadev v zvezi s podrejenimi obveznicami, ki jo je zaznalo in (v procesnem smislu) upoštevalo tudi USRS, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je v tem primeru utemeljena prekinitev postopka s smiselno uporabo 206. člena ZPP do odločitve revizijskega sodišča o spornem vprašanju.