SZ člen 116. ZVEtL člen 18, 19, 24, 27, 27/1, 27/1-4, 35.
vzpostavitev etažne lastnine - poenostavljen postopek - status udeleženca v postopku - udeležba v nepravdnem postopku
Ta postopek ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti to sodišče postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo (slednje je z določbo 24. člena ZVEtL-1 izrecno izključeno). Nepravdno sodišče zato o spornih dejstvih odloči v izrazito poenostavljenem postopku, in sicer v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz 18. člena ZVEtL-1. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da udeleženci in druge osebe svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1). Vse navedeno velja tudi za ugotavljanje statusa udeleženca v postopku v skladu s 4. točko prvega odstavka 27. člena ZVEtL-1 (glej 18. člen ZVEtL-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00063529
KZ-1 člen 49, 54, 55. ZKP člen 17, 355, 394/1.
nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje izsiljevanja - prosta presoja dokazov - olajševalne in obteževalne okoliščine - grožnja in sila - izrek zaporne kazni
Povedano pomeni, da inkriminacija obtožencu očitanih kaznivih dejanj varuje dve zavarovani dobrini, na eni strani prisile, ko se oškodovancu prepreči prosto sprejemanje odločitev, na drugi strani pa premoženjska razmerja med posamezniki, zato je kaznivo dejanje izsiljevanja ne samo premoženjski delikt, kot napačno razloguje pritožba, temveč tudi poškodbeni delikt1.
Zato pritožbeno sodišče sprejema razlogovanje okrožne državne tožilke v odgovoru na pritožbo, ki pravilno opozarja, da gre pri obtožencu očitanih kaznivih dejanjih izsiljevanja za sestavljeno kaznivo dejanje iz prisiljenja, ko se zoper imetnika premoženja uporabi sila ali grožnja in da to kaznivo dejanje ni usmerjeno le zoper premoženje, kar pomeni, da gre za osebno kaznivo dejanje, ko se istočasno poseže tudi v človekove pravice in svoboščine, konkretno v človekovo dostojanstvo, ki je prav tako pravno varovana dobrina, zato pri takih kaznivih dejanjih ni mogoča konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja, kot to napačno pojmuje pritožba, ki je v tem delu neutemeljena.
Obtoženec je tekom postopka izkoristil svojo pravico do zagovora z molkom, zato je prvo sodišče vse izvedene dokaze v skladu z metodološkim napotkom iz določbe drugega odstavka člena 355 ZKP v nasprotju s pritožbenim očitkom o nekritičnem dokaznem ocenjevanju skrbno pretehtalo, torej vsakega posebej in v zvezi z drugimi in zato ni mogoče po prepričanju pritožbenega sodišča pritrditi stališču pritožbe, da ključna dejstva, ki so pomembna za razsojo, niso dokazana, česar pritožba tudi argumentirano ne konkretizira.
Niti najmanj ni dvomljiva pravilnosti prvostopenjske ugotovitve glede (ne)obstoja podpisa navedenih pisanj, zato se kot neutemeljene izkažejo obširne pritožbene trditve, s katerimi oškodovanka kot tožilka smiselno skuša sodišče druge stopnje prepričati v ugotovitev drugačnega dejanskega stanja.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZIUZEOP člen 71, 71/6.. ZPP člen 243.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - COVID-19 - nevarni delovni pogoji - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožena stranka je dokazala, da je bilo delo s strankami (85 % delovnega časa tožnika) bolj nevarno od dela, pri katerem tožnik ni prihajal v stik s strankami (izdelavi magistralnih zdravil ali drugih nalogah, kjer ni prihajal v stik s strankami). Tožena stranka je tako vrste dela smiselno ločila glede na stopnjo nevarnosti okužbe. To je razvidno tudi iz sklepa tožene stranke z dne 18. 8. 2020, na podlagi katerega je sodišče zaključilo, da je odločitev o tem, v kakšnem obsegu bo posamezniku pripadal dodatek za delo v rizičnih razmerah, temeljila na dejanskem delu, ki ga je posamezni zaposleni opravljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00063035
OZ člen 269. ZIZ člen 19, 19/1, 19/2, 21, 21/2, 212. ZPP člen 243.
sodni penali - postopek za določitev sodnih penalov - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - paricijski rok - primernost izvršilnega naslova - presoja primernosti izvršilnega naslova - dokazovanje z izvedencem - zloraba pravice
Dodatni rok, določen v sklepu o določitvi sodnih penalov, je po svoji naravi naknadni izpolnitveni rok. Pri določitvi tega roka je treba po oceni sodišča druge stopnje po eni strani upoštevati, da gre za dodatni (in ne prvotni rok) za izpolnitev obveznosti, ki mora biti takšen, da se dolžnika sili k izpolnitvi, po drugi strani pa mora biti kljub vsemu še vedno primeren glede na izpolnitev obveznosti, ki se zahteva od dolžnika.
Izvršilni naslov mora biti na podlagi 21. člena ZIZ primeren za izvršbo, kar pomeni, da mora biti med drugim obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, dovolj določno opredeljena, da jo je mogoče izvršiti. Za izvršitev sodne odločbe tako ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve. Iz pravice do sodnega varstva namreč izhaja tudi pravica zahtevati, da se doseže izvršitev sodne odločbe, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obveznosti. .Če dolžnik sam te obveznosti ne izpolni, je za njeno prisilno izvršitev pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Za namen takšne izvršitve pa se v praksi razlagi izrekov sodb ni mogoče izogniti. Razlaga je povezana s konkretnim primerom, ki je predmet odločanja in ki je razlago tudi izzval.
Vložitev predloga za določitev sodnih penalov namesto predlaganja izvršbe ne pomeni zlorabe upnikove pravice. Sodni penali za upnika predstavljajo možnost, da hitro in s čim manj sredstvi doseže izpolnitev tistega, kar mu je bilo pravnomočno prisojeno in s tem uresničitev pravice do (učinkovitega) sodnega varstva. Ta pravica namreč ne zagotavlja zgolj pravice od sodišča zahtevati meritorno, vsebinsko odločitev v nekem sporu, temveč vsebuje tudi pravico zahtevati, da se dosežena obveznost izpolni. Po drugi strani pa ima dolžnik vedno možnost preprečiti plačilo sodnih penalov z izpolnitvijo obveznosti, ki mu je naložena.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 3, 11, 12, 13,. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 11,. ZPP člen 5, 213, 286b, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 270, 272, 287. URS člen 22.
neizvedba predlaganih dokazov - vrnitev otroka - protipraven odvzem otroka - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - nižji dokazni standard - stopnja verjetnosti - razveljavitev sklepa - uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka
Postopek za vrnitev otroka po določbah Konvencije, ki ga izvede sodišče države, kamor je bil otrok neupravičeno odpeljan, poteka po določbah nacionalne zakonodaje, pri čemer je Ustavno sodišče RS v zadevi Up-377/01 z dne 3. 9. 2021 jasno zavzelo stališče, da se v postopku, kadar je treba odločati po Konvenciji zaradi hitrosti, ciljev in namena Konvencije uporabljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki se nanašajo na začasne odredbe. Tako je treba tudi v postopku odločanja po Konvenciji, ob siceršnjem upoštevanju namena le te, upoštevati tudi vsa temeljna načela in pravice postopka, ki teče po določbah ZIZ. Sicer je odločitev, izdana po Konvenciji začasna in izključuje prejudiciranje odločitve o določitvi pravic starševske skrbi, zato je tudi utemeljeno da se v tem postopku odloča z določeno nižjo stopnjo dokaznih standardov, torej s stopnjo verjetnosti, kot je to predvideno v 270. in 272. členu ZIZ za izdajo začasnih odredb.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi III Ips 84/2015 z dne 9. 12. 2016 pojasnilo, da je ima sodišče na podlagi 287. člena ZPP pooblastilo, da z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank. Predlagane dokaze, ki jih sodišče oceni kot nepomembne za odločbo, lahko zavrne s sklepom, ki mora biti obrazložen.
Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-419/10 z dne 2. 12. 2010, ko je odločalo o ustavni pritožbi zoper pravnomočen sklep o izdani začasni odredbi pojasnilo, da je tudi v postopku zavarovanja vročitev pripravljalnih vlog, v katerih so pravno relevantna dejstva nujna, s tem pa tudi priznanje primernega roka za izjavo o navedbah v zvezi s takšnimi trditvami, kar varuje bistveno vsebino pravice iz 22. člena URS.
ZDKG člen 4, 21, 21/2, 21/3. ZD člen 161. DZ člen 7.
veljavnost oporoke - odpoved dedovanju - konflikt interesov - nepravilno zastopanje - status zaščitene kmetije - nujni delež
Na veljavnost oporoke ne more vplivati dejstvo, da se je eden izmed oporočnih dedičev odpovedal dedovanju. Ker oba dediča zastopa isti zakoniti zastopnik, ki se je v imenu enega dediča prijavil k dedovanju, v imenu drugega dediča pa se je dedovanju odpovedal, po stališču sodišča druge stopnje obstoji konflikt interesov in takšna izjava, podana po nepravilno zastopanem dediču ni veljavna. Z novelo ZKZ-G so odpravljene omejitve pri prometu z zaščitenimi kmetijami med živimi. Sodišče bo tako preverjalo status zaščitene kmetije le še v postopku dedovanja, torej v zapuščinskem postopku. ZDKG se namreč ohranja v delu, ki se nanaša na dedovanje z namenom preprečitve drobitve kmetije v postopkih dedovanja. Napačen je nadalje zaključek sodišča prve stopnje, da dedinja A. A. ne more iz zapuščine ničesar več zahtevati, ker je bilo v pravdnem postopku ugotovljeno, da ji po pokojnem očetu ničesar več ne pripada. Slednje se nanaša na uveljavljanje nujnega deleža. Dedinja pa v predmetnem postopku uveljavlja pravice kot zakonita dedinja.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061821
ZNP-1 člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 163, 163/3. URS člen 22.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom - razveljavitev sklepa o začasni odredbi - največja korist otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V okviru pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS, ki jo zagotavlja 5. člen ZNP-1, mora biti v kontradiktornem postopku vsaki stranki omogočeno, da se izjavi o vsem procesnem gradivu, ki vpliva na odločitev sodišča. Izjema je mogoča le, kadar so koristi otrok tako ogrožene, da terjajo takojšnje ukrepanje ter se kontradiktornost vzpostavi naknadno. V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je sodišče koristi otrok že zavarovalo z izdano začasno odredbo. Zato bi moralo pred njeno odpravo poročilo CSD, na katero je svojo odločitev oprlo, vročati udeležencema postopka in jima dopustiti, da se do ugotovitev strokovnih delavcev opredelita.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - kumulativno izpolnjevanje pogojev - neizkazani pogoji - zavrnitev predloga
Predlog za izdajo začasne odredbe je tožnica dodala k tožbi, ki je bila vsebinsko že zaključena s tožbenim zahtevkom in podpisom. Gre torej za ločen predlog, ki je glede verjetnosti obstoja terjatve vsebinsko povsem prazen in se niti ne sklicuje na predhodno podane tožbene trditve, na kar sodišče v svojem sklepu pravilno opozarja. Tudi ob manj strogem pristopu, ko bi sodišče verjetnost terjatve presojalo na podlagi tožbenih trditev, čeprav se predlog nanje ne sklicuje, pa tožnica ni izkazala nobene od nadaljnjih predpostavk iz drugega ali tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1, 7-2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah preambula 16. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - kraj izpolnitve obveznosti - neizpolnitev pogodbene obveznosti - nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti - pogodbena odškodninska odgovornost - kontradiktornost postopka - kršitev načela konktradiktornosti
Pri presoji okoliščin, od katerih je odvisna pristojnost slovenskega sodišča, je kontradiktornost in pravica strank do izjave zožena. Sodišče prve stopnje je po ugovoru pristojnosti tožene stranke tožeči stranki dalo možnost, da se o ugovoru pristojnosti izjavi (vloga z dne 14. 3. 2022), nato pa je imela tudi tožena stranka na voljo možnost opredelitve do navedb tožeče stranke v njeni vlogi. Glede na navedeno in zoženo kontradiktornost v postopku presoje pristojnosti slovenskega sodišča tožeča stranka ni bila prikrajšana za uveljavljanje razlogov, s katerimi utemeljuje pristojnost slovenskega sodišča. Za kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako v tem primeru ne gre.
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2. ZPP člen 343.
postopek osebnega stečaja - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - pravni interes za pritožbo - pravna korist
Iz navedenega izhaja, da je bilo v tem postopku odločeno, da se dolžnika oprosti plačila sodne takse v zvezi s pritožbo. S tem je dolžnik dosegel, kar je s pritožbo zoper izdani plačilni nalog zasledoval, na podlagi navedenega sklepa mu sodne takse za to pritožbo ne bo treba plačati. S tem pa zase ne more doseči ugodnejše rešitve.
Dolžnik namreč ni zamudil nobenega roka ali naroka v zvezi s postopkom za plačilo sodne takse. Prav tako pa je pravilna tudi odločitev, da je potrebno predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavreči tudi zato, ker v postopkih zaradi insolventnosti, torej tudi v postopku osebnega stečaja, ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 42, 42/1.
stroški in nagrada sodnega cenilca - zahtevnost mnenja oziroma cenitve - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Kot utemeljeno opozarja pritožba, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, na katere konkretne okoliščine obravnavane zadeve je oprlo svojo odločitev, da cenilcu prizna nagrado za zelo zahtevno cenitev, temveč je zgolj pavšalno navedlo, da je nagrado cenilcu odmerilo na podlagi njegove zahteve, prvega odstavka 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Pravilnika, nato pa odločilo, da cenilcu za izdelavo izvida na podlagi prvega odstavka 40. člena Pravilnika pripada 525,00 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tako ne izhajajo razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zahtevnost izdelave cenitve (očitno) ocenilo kot zelo zahtevno in cenilcu v zvezi z izdelavo pisne cenitve priznalo nagrado, ki presega osnovno nagrado v višini 350,00 EUR. Odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s tem zato ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062133
ZPP člen 76, 76/2, 76/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 380. ZGD-1 člen 521, 521/1. URS člen 22.
sposobnost biti stranka - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - pasivna procesna legitimacija - zavrženje tožbe - izdaja sklepa - pravica do izjave - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe
Sodišče prve stopnje je na podlagi tega, da je bila prvo tožena stranka že izbrisana iz sodnega registra, ugotovilo, da ni podana njena pasivna procesna legitimacija in da niso izpolnjeni pogoji za priznanje lastnosti stranke s pravnim učinkom v tej pravdi (76. člen ZPP). Če sodišče sposobnosti biti stranka ne prizna, o tem sicer lahko izda ločen sklep, ni pa nujno. Zato sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o zavrženju tožbe zoper prvo toženo stranko, iz katerega je konkludentno razvidna njegova odločitev, da prvo toženi stranki sposobnosti biti stranka ni priznalo, tožeče stranke ni bilo dolžno seznanjati s svojimi stališči glede izpolnjevanja pogojev po tretjem odstavku 76. člena ZPP oziroma ji dati možnost izjave.
ZD člen 172, 172/1, 214, 216, 307, 307/1, 307/2. ZPP člen 392.
sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - vsebina in obseg dednega dogovora - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - pravna narava sodne poravnave - nedopustna pritožba - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Sklepa o dedovanju pritožnik sploh ne izpodbija. V delu, v katerem izpodbija vsebino sodne poravnave, pa pritožba ni dopustna. Da je dedni dogovor lahko širši – tak, da njegova vsebina ne predstavlja samo delitve zapuščine, je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Prav in samo del dogovora, ki ne predstavlja dogovora o delitvi zapuščine (in zato ne vpliva na vsebino sklepa o dedovanju) izpodbija pritožnik. Tudi v tem delu pritožba ni dopustna, tako kot ni dopustna pritožba zoper odpravek sodne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL00063975
ZUreP-2 člen 245. ZNP-1 člen 9. ZPP člen 13, 13/1.
status javnega dobra - grajeno javno dobro - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - ugotovitvena odločba občinskega organa - upravni postopek - izdaja odločbe med postopkom - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - predhodno vprašanje - pravilnost upravne odločbe - reševanje predhodnega vprašanja - pravnomočna upravna odločba - nična upravna odločba - sodelovanje v upravnem postopku - možnost sodelovanja v postopku - nemožnost sodelovanja stranke v postopku - prekinitev nepravdnega postopka - sklep o prekinitvi postopka - napotitev na pravdo ali drug postopek - upravni spor o zakonitosti odločbe - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo
Sodišče ne more samo rešiti predhodnega vprašanja, saj je zatrjevano nezakonitost oziroma ničnost odločbe nasprotne udeleženke mogoče uveljavljati le v postopku pred pristojnim organom, po pravilih, ki veljajo za upravni postopek oziroma upravni spor.
ZZZDR člen 5a, 103, 106, 106/1, 129. DZ člen 290, 290/1. ZPP člen 413.
začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - varstvo koristi otroka - dolžnost preživljanja otrok - preživnina - preživninsko breme - začasna določitev preživnine - potrebe otroka - nujno preživljanje otroka - začasna odredba o stikih - pravica do stikov otroka s starši - pravica staršev do stikov z otrokom - bivanje v tujini - telefonski stiki z otrokom - kršitev začasne odredbe - izrek denarne kazni - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - prehodne določbe DZ - dokončanje že začetih postopkov
Redni telefonski stiki so torej ključnega pomena za korist otrok, ki mora biti temeljno vodilo pri ravnanju staršev, drugih oseb, državnih organov ter nosilcev javnih pooblastil (5.a člen ZZZDR).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 1.
nagrada in stroški izvedenca - višina nagrade izvedenca - nekonkretiziran pritožbeni očitek
Pritožnica odmeri nagrade in stroškov konkretizirano ne nasprotuje, zgolj posplošeno zatrjuje, da so stroški izvedenke previsoki. Pritožbeno sodišče je opravilo presojo tako priznane nagrade kot tudi stroškov, ter ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Pravilnika.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dodatni sklep o dedovanju - dobra vera pravnega naslednika - raziskovalna dolžnost - skrbnost
Navedba sodišča prve stopnje, da je C. C. (eden od dedičev in sedaj eden od tožnikov) pri podaji predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju "slepo sledil uradni osebi" je povsem neprepričljiva. Nadalje velja, da je bilo tako v tem predlogu, kot v izdanem sklepu o dedovanju jasno in očitno navedeno, da se nanaša na določene parcele, ki so bile v lasti zapustnika zgolj do 1/2. Da se dediča s tem podatkom ne bi seznanila in da dodatnega sklepa o dedovanju nista prebrala, je neverjetno ter s stališča zahtevane skrbnosti nesprejemljivo. Neutemeljeno je zato stališče izpodbijane sodbe, da tedaj nista pridobila nobene informacije, ki bi od njiju terjala kakšno "posebno skrbnost". Po oceni pritožbenega sodišča so bile opisane okoliščine takšne, da so pri C. C. in B. B. zagotovo vzbudile dvom glede izključnega lastništva po očetu podedovanih nepremičnin. Že to je dovolj, da bi morala reagirati z ustreznim raziskovanjem teh dejstev. Ker tako (kot sama zatrjujeta) nista ravnala, njuna zmota o izključni pripadnosti predmetnih nepremičnin ni mogla biti več opravičljiva. Posest je še pred iztekom priposestvovalne dobe izgubila značaj dobrovernosti. Pogoji za priposestvovanje zato niso podani.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - vrnitev nepremičnine v posest - sprememba tožbe - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega - zaščita pred vznemirjanjem - zahtevek na prepoved vznemirjanja - nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe - dopustitev spremembe tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - odločitev o primarnem tožbenem zahtevku
Kadar tožena stranka spremembi tožbe nasprotuje, lahko sodišče dovoli spremembo, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama. Dovolitev spremembe je smotrna praktično vselej, kadar se s tem prepreči vlaganje nove tožbe in se tekoča pravda ne obremeni preveč. Načelo ekonomičnosti zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora. Prav je, da sodišče dovoli spremembo, če se je s tem mogoče izogniti novi tožbi, tudi če tožeča stranka na podlagi zbranega procesnega gradiva uveljavlja spremenjeni tožbeni predlog.
Sodišče prve stopnje predloga za spremembo tožbe ni presojalo v luči smotrnosti. Razlogi, ki jih je za svojo odločitev podalo sodišče prve stopnje, se opirajo le na načelo ekonomičnosti postopka, a še to zmotno. V konkretnem primeru je dopustitev spremembe tožbe ekonomična in smotrna za dokončno ureditev razmerji med strankama. Tožeča stranka je predlog za spremembo tožbe podala v svoji drugi pripravljalni vlogi z dne 5. 5. 2022, t. j. pred prvim narokom za glavno obravnavo in začetkom obravnavanja zadeve. Oba tožbena zahtevka temeljita na istem historičnem dogodku, tožeča stranka pa ju utemeljuje s trditvami, da je zakupno razmerje s tožencem po zakupni pogodbi z dne 6. 2. 2016 prenehalo, da je nepremičnine v zakup dala novemu zakupniku, toženec pa je še naprej samovoljno obdeloval zemljišča oziroma še vedno zasleduje interes po izvrševanju posesti na nepremičninah. Tožeča stranka je v zvezi z obema zahtevkoma predlagala pretežno isti nabor dokaznih sredstev. Skoraj vse predlagane dokaze je sodišče prve stopnje že izvedlo.
Čeprav sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 185. člena ZPP, to v ničemer ne vpliva na pravilnost in zakonitost presoje tožbenega zahtevka na izročitev oziroma vrnitev nepremičnine v posest. Nasprotna pritožbena navedba je neutemeljena in pavšalna. Dejstvo je, da toženec od oktobra 2019 dalje nima več posesti nad spornimi parcelami, zato niso izpolnjene predpostavke za vrnitveno tožbo (rei vindikacijo).
URS člen 26. OZ člen 148. SPZ člen 269. ZD člen 141, 165, 194, 222.
uničena, izgubljena, skrita ali založena oporoka - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - sodna hramba - pozneje najdena oporoka - subsidiarna odgovornost - protipravnost ravnanja državnega organa - vmesna sodba
V konkretnem primeru je potrebno oceniti ali je tožnik imel na voljo učinkovito pravno sredstvo oziroma pravno možnost, s katero bi dosegel odstranitev protipravnega ravnanja državnega organa oziroma odpravo posledic založene oporoke, ki v zapuščinskem postopku ni bila razglašena ter je zato zapuščinsko sodišče uvedlo zakonito in ne oporočno dedovanje.