OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0007530
SZ člen 22, 24, 26, 27, 27/1, 28, 28/2, 32. ZTLR člen 13, 15.
obratovalni stroški – delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi - pogodba med solastniki skupne stvari o medsebojnih razmerjih v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča
Temelj načina delitve stroškov upravljanja večstanovanjske hiše v ožjem smislu na posamezno enoto v takšni stavbi je pogodba med solastniki skupne stvari (sedaj etažnimi lastniki) o medsebojnih razmerjih v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča. Če takšne pogodbe solastniki ne sklenejo, jo lahko nadomesti sklep sodišča v nepravdnem postopku.
Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov skladno s Pogodbo o upravljanju je naloga upravnika, ki mora skrbeti za izvajanje takšne pogodbe, ne more pa te svoje naloge v primeru odsotnosti Pogodbe o upravljanju med etažnimi lastniki ali sodnega sklepa z enakim učinkom opraviti tako, da upoštevajoč zgoraj omenjeno metodologijo točkovanja, sam določi velikost deležev etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov upravljanja v ožjem smislu.
čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu - ustrezna zaposlitev - invalid
Četudi je bila invalidu III. kategorije z odločbo ZPIZ priznana pravica do razporeditve oz. premestitve, delovnopravni predpisi v letu 2003 niso predvidevali obveznosti delodajalca, da izda odločbo o čakanju na premestitev na ustrezno delo, kot tudi ne denarnega nadomestila za čas do zagotovitve ustreznega dela, nižjega od plače, ki bi jo delavec prejemal, če bi delal.
predmet izvršbe - sprememba izvršilnega sredstva - sprememba dolžnika
V obravnavanem primeru je upnik predlagal, da se poleg že dovoljenih izvršilnih sredstev v tem postopku zoper dolžnika dovoli še "novo izvršilno sredstvo", izvršba na nepremičnino enega od ustanoviteljev družbe, ki pa v že izdanem sklepu o izvršbi sploh ni označen kot dolžnik. To dejansko pomeni, da tak predlog ne predstavlja spremembe izvršilnega sredstva, kot meni upnik, pač pa se dejansko predlaga spremembo dolžnika. Tega na način, kot je upnik predlagal in v tem postopku ni mogoče dovoliti.
zastaranje odškodninske terjatve - ugovor zastaranja
Ker so bili plevralni plaki pri tožniku jasno razviti in diagnosticirani šele leta 1999 na CT slikanju, do te preiskave tožnik ni zanesljivo vedel, da je res zbolel za azbestozno boleznijo. Obseg škode mu samo na podlagi opravljene spirometrije še ni bil znan, zato je bil ugovor zastaranja v tožnikovem primeru neutemeljen.
ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - bistvena kršitev določb postopka
Dolžnik zahteva razveljavitev potrdila o izvršljivosti in navaja za to razloge in dokaze. Sodišče prve stopnje je, ne da bi te dokaze izvedlo, predlog zavrnilo, sklicujoč se na to, da so stranke prejem sklepa potrdile s svojim podpisom na naroku dne 17.4.1997 in da je sporazum podpisala direktorica dolžnika A.K. Prav glede tega, ali je bila na naroku navzoča A.K. kot zakonita zastopnica dolžnika ali ne in ali je direktorica dolžnika podpisala sporazum in prejela sklep sodišča prve stopnje ,pa je spor. Da temu ni bilo tako je dolžnik ne le zatrjeval, ampak je tudi predlagal ustrezne dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo, ne da bi to posebej obrazložilo.
starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Ker je bilo o zahtevi za priznanje pravice do starostne pokojnine že odločeno z odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, za ponovno odločanje na podlagi iste zahteve ni nobene pravne podlage ne glede na to, da je s 1.1.2000 začel veljati nov zakon, po katerem se obvezno zavarovanje za direktorje zasebnih družb in drugih poslovodnih delavcev zaključi z dnem izbrisa iz registra. Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so kumulativo izpolnjeni vsi pogoji, določeni v zakonu za njeno pridobitev. Torej z dnem, ko je izpolnjen pogoj starosti, pokojninske dobe in prenehanje obveznega zavarovanja.
Kljub predvidljivosti dogodka je sicer stranka lahko oproščena odgovornosti, vendar bi morala v tem primeru dokazati, da ni mogla ničesar storiti, da do škodnega dogodka ne bi prišlo. Prevoznik je namreč lahko oproščen le za tisti dogodek, ki se mu z vso zahtevano in vloženo skrbnostjo dobrega prevoznika ni mogel izogniti in odvrniti njegovih posledic.
konkurenčna klavzula - odstop od dogovora - višina odškodnine
Delodajalec ne more enostransko odstopiti od dogovorjene konkurenčne klavzule. Obveznost lahko ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona (9. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je pravilno obračunalo višino odškodnine zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule, ko je za izračun vzelo povprečje tožnikovih zadnjih treh bruto plač. Toženka bi morala izplačati v neto zneskih obračunano odškodnino le, če bi bilo v pogodbi o zaposlitvi to izrecno zapisano, kar pa ni bilo.
Za primer, ko oškodovanec utrpi maligni mezoteliom plevre, je sodišče ocenilo kot primernejšo obliko enotno odškodnino za celotno nepremoženjsko škodo skupaj, zato je odškodnina v višini 17.000.000,00 SIT pravično odmerjena.
Sodišče prve stopnje je lahko zgolj v okviru navedb presojalo in ugotavljalo utemeljenost stališča tožene stranke, da vtoževanega zneska ne plača. Dejstev, ki jih stranke ne navajajo, sodišče ne sme ugotavljati, saj se z dokazi dokazujejo samo zatrjevana dejstva.
Menica se protestira zato, da bi ostali v menični obveznosti drugi menični zavezanci in torej protest menice pomeni le pogoj za uveljavljanje regresnih pravic. Vendar pa je potrebno upoštevati, da se protest opravi pri meničnem zavezancu, torej meničnem dolžniku in da se torej menica pri sestavi protesta predoči dolžniku v plačilo. Če bi jo menični dolžnik tedaj plačal, bi terjatev prenehala. Za sestavo protesta je pristojen notar. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča treba šteti, da je tak protest, opravljen pri meničnem dolžniku, dejanje zoper dolžnika pred pristojnim sodiščem ali drugim pristojnim organom, storjeno z namenom, da bi se terjatev ugotovila, zavarovala ali izterjala.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je odgovornost prvotoženke, za razliko od drugotoženke, krivdna, saj svojim delavcem in s tem tudi tožniku, ni nudila ustrezne zaščite pred azbestom. Tak zaključek pa pritožnica utemeljeno izpodbija z očitkom, da bi moralo sodišče konkretno navesti, kateri so bili tisti dolžnostni ukrepi, ki bi jih bila dolžna prvotožena stranka zagotoviti kot zaščito pred azbestnim prahom, pa tega ni storila.
pogodba o delu - grajanje napak - odstop od pogodbe - vidne napake - pogodbeni rok
Očitno je bil v predmetnem primeru glavni problem dejstvo, da je tožnik delo naročil pri tožencu, ki je mizar in za katerega je bilo jasno, da ni strokovnjak za izdelavo pohištva za potrebe specialistične ambulante, pri čemer je v drugem členu pogodbe izrecno povedano, da izvajalec, to je tožena stranka, opravi pogodbena dela na podlagi pogovorov s priloženimi osnutki o možni rešitvi opreme prostora, kateri vsebuje specifikacijo materialov, ki je sestavni del te pogodbe. Že to potrjuje navedbe tožene stranke, da je tožena stranka morala izdelati pohištvo v skladu z naročili in skicami, ki jih je toženi stranki predložil sam tožnik.