OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0007530
SZ člen 22, 24, 26, 27, 27/1, 28, 28/2, 32. ZTLR člen 13, 15.
obratovalni stroški – delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi - pogodba med solastniki skupne stvari o medsebojnih razmerjih v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča
Temelj načina delitve stroškov upravljanja večstanovanjske hiše v ožjem smislu na posamezno enoto v takšni stavbi je pogodba med solastniki skupne stvari (sedaj etažnimi lastniki) o medsebojnih razmerjih v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča. Če takšne pogodbe solastniki ne sklenejo, jo lahko nadomesti sklep sodišča v nepravdnem postopku.
Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov skladno s Pogodbo o upravljanju je naloga upravnika, ki mora skrbeti za izvajanje takšne pogodbe, ne more pa te svoje naloge v primeru odsotnosti Pogodbe o upravljanju med etažnimi lastniki ali sodnega sklepa z enakim učinkom opraviti tako, da upoštevajoč zgoraj omenjeno metodologijo točkovanja, sam določi velikost deležev etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov upravljanja v ožjem smislu.
čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu - ustrezna zaposlitev - invalid
Četudi je bila invalidu III. kategorije z odločbo ZPIZ priznana pravica do razporeditve oz. premestitve, delovnopravni predpisi v letu 2003 niso predvidevali obveznosti delodajalca, da izda odločbo o čakanju na premestitev na ustrezno delo, kot tudi ne denarnega nadomestila za čas do zagotovitve ustreznega dela, nižjega od plače, ki bi jo delavec prejemal, če bi delal.
ZPP člen 184, 184/3, 185, 188, 184, 184/3, 185, 188.
tožbeni zahtevek - privolitev - umik tožbe
Tožnik je utrpel lažjo obliko azbestne bolezni. Skupno odškodnino za plake parientalne plevre je sodišče prisodilo v znesku 2.300.000,00 SIT. Tožnik je skrčil tožbeni zahtevek potem, ko je izvedenec podal izvedeniško mnenje o obsegu tožnikove škode. Na podlagi 3.odst. 184.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za zmanjšanje tožbenega zahtevka ni potrebna privolitev tožene stranke. Sodišče prve stopnje je brez podlage v navedbah tožnika, ki je po prejemu izvedeniškega mnenja delno skrčil denarni zahtevek za nepremoženjsko škodo, štelo, da je v tem delu umaknil tožbo.
starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Ker je bilo o zahtevi za priznanje pravice do starostne pokojnine že odločeno z odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, za ponovno odločanje na podlagi iste zahteve ni nobene pravne podlage ne glede na to, da je s 1.1.2000 začel veljati nov zakon, po katerem se obvezno zavarovanje za direktorje zasebnih družb in drugih poslovodnih delavcev zaključi z dnem izbrisa iz registra. Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so kumulativo izpolnjeni vsi pogoji, določeni v zakonu za njeno pridobitev. Torej z dnem, ko je izpolnjen pogoj starosti, pokojninske dobe in prenehanje obveznega zavarovanja.
pogodba o delu - grajanje napak - odstop od pogodbe - vidne napake - pogodbeni rok
Očitno je bil v predmetnem primeru glavni problem dejstvo, da je tožnik delo naročil pri tožencu, ki je mizar in za katerega je bilo jasno, da ni strokovnjak za izdelavo pohištva za potrebe specialistične ambulante, pri čemer je v drugem členu pogodbe izrecno povedano, da izvajalec, to je tožena stranka, opravi pogodbena dela na podlagi pogovorov s priloženimi osnutki o možni rešitvi opreme prostora, kateri vsebuje specifikacijo materialov, ki je sestavni del te pogodbe. Že to potrjuje navedbe tožene stranke, da je tožena stranka morala izdelati pohištvo v skladu z naročili in skicami, ki jih je toženi stranki predložil sam tožnik.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je odgovornost prvotoženke, za razliko od drugotoženke, krivdna, saj svojim delavcem in s tem tudi tožniku, ni nudila ustrezne zaščite pred azbestom. Tak zaključek pa pritožnica utemeljeno izpodbija z očitkom, da bi moralo sodišče konkretno navesti, kateri so bili tisti dolžnostni ukrepi, ki bi jih bila dolžna prvotožena stranka zagotoviti kot zaščito pred azbestnim prahom, pa tega ni storila.
ZPPSL člen 30, 36, 36/1, 36/2, 30, 36, 36/1, 36/2. ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 107, 107/2, 107/3.
začetek postopka prisilne poravnave - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave - prekinitev izvršbe - ločitvena pravica - rubež terjatve - pridobitev zastavne pravice po začetku postopka prisilne poravnave
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko.
V konkretnem primeru je bil rubež opravljen dne 26.10.2005, postopek prisilne poravnave pa začet dne 25.10.2005. To pomeni, da bi upnik, glede na spredaj navedeno, zastavno pravico pridobil šele po začetku postopka prisilne poravnave, kar pa je v nasprotju z izrecno določbo 1. odst. 36.čl. ZPPSL, po kateri od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti niti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje.
zastaranje odškodninske terjatve - ugovor zastaranja
Ker so bili plevralni plaki pri tožniku jasno razviti in diagnosticirani šele leta 1999 na CT slikanju, do te preiskave tožnik ni zanesljivo vedel, da je res zbolel za azbestozno boleznijo. Obseg škode mu samo na podlagi opravljene spirometrije še ni bil znan, zato je bil ugovor zastaranja v tožnikovem primeru neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je lahko zgolj v okviru navedb presojalo in ugotavljalo utemeljenost stališča tožene stranke, da vtoževanega zneska ne plača. Dejstev, ki jih stranke ne navajajo, sodišče ne sme ugotavljati, saj se z dokazi dokazujejo samo zatrjevana dejstva.
Menica se protestira zato, da bi ostali v menični obveznosti drugi menični zavezanci in torej protest menice pomeni le pogoj za uveljavljanje regresnih pravic. Vendar pa je potrebno upoštevati, da se protest opravi pri meničnem zavezancu, torej meničnem dolžniku in da se torej menica pri sestavi protesta predoči dolžniku v plačilo. Če bi jo menični dolžnik tedaj plačal, bi terjatev prenehala. Za sestavo protesta je pristojen notar. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča treba šteti, da je tak protest, opravljen pri meničnem dolžniku, dejanje zoper dolžnika pred pristojnim sodiščem ali drugim pristojnim organom, storjeno z namenom, da bi se terjatev ugotovila, zavarovala ali izterjala.
Kljub predvidljivosti dogodka je sicer stranka lahko oproščena odgovornosti, vendar bi morala v tem primeru dokazati, da ni mogla ničesar storiti, da do škodnega dogodka ne bi prišlo. Prevoznik je namreč lahko oproščen le za tisti dogodek, ki se mu z vso zahtevano in vloženo skrbnostjo dobrega prevoznika ni mogel izogniti in odvrniti njegovih posledic.
ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - bistvena kršitev določb postopka
Dolžnik zahteva razveljavitev potrdila o izvršljivosti in navaja za to razloge in dokaze. Sodišče prve stopnje je, ne da bi te dokaze izvedlo, predlog zavrnilo, sklicujoč se na to, da so stranke prejem sklepa potrdile s svojim podpisom na naroku dne 17.4.1997 in da je sporazum podpisala direktorica dolžnika A.K. Prav glede tega, ali je bila na naroku navzoča A.K. kot zakonita zastopnica dolžnika ali ne in ali je direktorica dolžnika podpisala sporazum in prejela sklep sodišča prve stopnje ,pa je spor. Da temu ni bilo tako je dolžnik ne le zatrjeval, ampak je tudi predlagal ustrezne dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo, ne da bi to posebej obrazložilo.