tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - varstvo lastninske pravice na delu stvari - varstvo lastninske pravice na celi stavbi - aktivna legitimacija - skupna lastnina zakoncev - uporaba nepremičnine - polnoleten otrok - prenos upravljanja - dovoljenje za bivanje - prekarij - preklic prekarija - nedeljive obveznosti - dopuščena revizija
Tožnik ni bil aktivno legitimiran za (samostojno) vložitev tožbe za varstvo lastninske pravice, ker se ta nanaša na premoženje, ki spada v skupno premoženje njega in A. A. (in bi morala tožbo vložiti oba). Aktivne legitimacije ni imel tudi zato, ker je na imenovano (začasno) prenesel posle upravljanja s spornimi nepremičninami (tudi odločitev o dovolitvi uporabe spornih nepremičnin tožencema).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00035858
ZIZ člen 104, 107, 107/1, 114, 115, 120, 120/2, 123, 125. OZ člen 377, 377/1, 425, 425/4.
posojilna pogodba - vračilo posojila - stvarna legitimacija - navideznost pogodbe - izvršba na denarno terjatev - rubež in prenos terjatve v izterjavo - cesija terjatve - oderuštvo - oderuške obresti
Za cesijo v izterjavo v izvršilnem postopku je značilno, da se na upnika prenese upravičenje, da terjatev izterja. Ker se upravičenje zahtevati plačilo prenese na upnika, dolžnik z njim ne razpolaga več; zanj lahko terjatev veljavno iztoži in nato vodi izvršbo samo še izvršilni upnik. V že tekočo pravdo ali izvršbo vstopi upnik kot stranka, njegov dolžnik pa se je lahko udeležuje le še kot stranski intervenient. Poleg tega je s sklepom o rubežu terjatve dolžnikovemu dolžniku izrecno prepovedano, da bi zarubljeno terjatev poravnal dolžniku, dolžniku pa je prepovedano terjatev od svojega dolžnika izterjati ali kako drugače razpolagati z njo.
Bistvena značilnost oderuštva je namreč subjektivni element, pa čeprav se ta (kot v obravnavanem primeru) domneva. Subjektivni element pa je lahko podan le ob sklenitvi pogodbe. Oderuštvo je namreč posledica zavestnega ravnanja in pri njem nesorazmerje med izpolnitvama ni nikoli naključno. Iz tega razloga lahko do oderuštva pripelje le zavestno ravnanje (ene od) pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe, ne more pa oderuštva naknadno povzročiti objektivna sprememba predpisane obrestne mere.
Vrhovno sodišče je v primerljivi zadevi II Ips 175/2004 odločalo, kakšna je sankcija v primeru, ko center za socialno delo ni odobril pravnega posla, kot to določa 111. člen ZZZDR. Zavzelo je stališče, da tak pravni posel ni ničen, ampak le izpodbojen. Poudarilo je, da je odločilno, da določba 111. člena ZZZDR varuje le koristi otroka in da tako sklenjen pravni posel ob kasneje podani privolitvi lahko postane veljaven (primerjaj 44. člen OZ). Poudarilo pa je tudi, da je pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom ali družbeni morali, nična le tedaj, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo. Opozorilo je, da je določba (takrat veljavnega) 103. člena ZOR (sedaj 86. člena OZ) oblikovana tako, da najprej odkazuje na milejšo sankcijo.
Popolnoma enaki razlogi utemeljujejo odločitev, da je tudi pravni posel, ki ga je sklenil eden od staršev v imenu otroka, moral pa bi ga skleniti kolizijski zastopnik, le izpodbojen. Po drugem odstavku 99. člena OZ pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe v vsakem primeru preneha s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena. V našem primeru je ta rok potekel 22. 10. 2015. Vendar lahko po 44. členu OZ poslovno sposobna oseba, ki je pogodbo sklenila, ko je bila poslovno omejeno sposobna, v treh mesecih po pridobitvi poslovne sposobnosti zahteva razveljavitev pogodbe. Če razveljavitve pogodbe ne zahteva, s svojo pasivnostjo pogodbo odobri. Pravilna je razlaga, da ima zaradi posebnega varstva poslovno nesposobne osebe, oseba to pravico ne glede na to, da so že potekli roki, ki so sicer določeni za izpodbijanje pogodbe (99. člen OZ). To določbo je treba zaradi varstva drugega toženca uporabiti tudi v tem primeru.
Pravilno je tako stališče, da je drugi toženec s tem, ko ni pravočasno vložil tožbe za razveljavitev Sporazuma, s svojo pasivnostjo pogodbo odobril. Posledično je pravilna odločitev obeh sodišč, da je sporazum z dne 22. 10. 2012 veljaven, drugi toženec pa pasivno legitimiran za plačilo prevzete obveznosti.
promet s kmetijskimi zemljišči - zakup kmetijskih zemljišč - zakupna pogodba - razveljavitev zakupne pogodbe - uveljavljanje prednostnega upravičenja - prednostna pravica do zakupa - razlaga zakona - visokogorje - pašnik - mejaš - mejna zemljišča - pojem kmetijskega zemljišča - dopuščena revizija
Glede na cilj, smisel in namen prednostne pravice zakupa je bistvena stvarna, dejanska in praktična uresničitev olajšanja izkoriščanja kmetijskih zemljišč, v konkretnem primeru visokogorskih pašnikov, njihova zaokrožitev in združitev, vse s ciljem smotrnega gospodarjenja z zemljišči. Zato drugega toženca ni mogoče obravnavati kot zakupnika, katerega zakupljeno zemljišče bi mejilo na parcelo. Zemljišče, ki ga ima v zakupu, je namreč le majhen, neznaten del parcele, ki meji z zemljiščem (v tem primeru parcelo), ki se daje v zakup. Od njega je oddaljeno več kilometrov in med njima so za nameček še, kot pravi prva toženka, gozdovi, prepadne stene, nerodovitna melišča in podobno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00034355
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZZZDR člen 51, 52, 59.
aktivna legitimacija - neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino tretjega - vrnitev vlaganj v nepremičnino - skupno premoženje - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izplačilo deleža pred delitvijo skupnega premoženja - kolektivna terjatev - argument precedensa - odstop od sodne prakse - dopuščena revizija
Odgovor na revizijsko vprašanje ali je podana aktivna legitimacija enega izmed bivših zunajzakonskih partnerjev, da preden so ugotovljeni obseg in deleži na skupnem premoženju bivših zunajzakonskih partnerjev, z zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve zahteva izplačilo svojega deleža skupnih vlaganj v nepremičnino od tretje osebe (staršev bivšega zunajzakonskega partnerja) kot lastnika te nepremičnine, ne da bi s tožbo zajel tudi bivšega zunajzakonskega partnerja, je pritrdilen.
Pritožbeno sodišče razloga za drugačno odločitev in s tem za obid argumenta precedensa ni pojasnilo. S precedenčnimi stališči se ne le ni soočilo, marveč jih je ignoriralo. Tak, neobrazložen odstop od sodne prakse, predstavlja kršitev ustavnega jamstva do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
- ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da gre pri pravnem poslu, sklenjenem med A. A. in B. B., glede prenosa lastninske pravice na 1/3 deležu nepremičnin, ki so bile predmet darilne pogodbe z dne 25. 11. 2008, za mešano darilo,
- ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da kogentne določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih glede načina in postopka prodaje gozdnih in kmetijskih zemljišč ter zakonske določbe o predkupnih upravičencih v okoliščinah konkretnega primera ne pridejo v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00034256
OZ člen 921, 943, 949, 949/4. ZPP člen 381.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovalna vsota - omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - prekoračitev tožbenega zahtevka - tek zakonskih zamudnih obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali odsotnost vsakršne obrazložitve sodišča druge stopnje, da se prisojena odškodnina zviša nad zavarovalno vsoto, dogovorjeno z zavarovalno pogodbo med toženo stranko in njenim zavarovancem, ki je odgovoren za škodo, pomeni bistveno kršitev določb postopka,
- ali je sodišče druge stopnje z odločitvijo o teku zamudnih obresti od datuma, od katerega jih tožeča stranka ni zahtevala, prekoračilo tožbeni zahtevek in posledično bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00035182
ZDoh-2 člen 92, 97, 97/1, 97/1-1, 100, 100/2, 100/3, 102. ZDavP-2 člen 326, 326/1, 326/5, 331, 331/1. OZ-UPB1 člen 21, 21/1, 59, 59/1, 59/2. ZUP člen 224. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev kapitala - čas odsvojitve kapitala - darilna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - datum sklenitve - odložni pogoj - soglasje pristojnega organa - pogoji za veljavnost pogodbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava - odprava sklepa
Izročilna in darilna pogodba za primer smrti kot celota (torej tudi glede revidentkinega prenosa poslovnega deleža v gospodarski družbi na sina) je bila sklenjena pod pogojem, da revidentka pridobi zakonsko zahtevano soglasje po ZON in ZKZ za razpolaganje z nepremičninami.
Šele z izpolnitvijo odložnega pogoja – s pridobitvijo soglasja – je bilo jasno, da je pogodba veljavna pravna podlaga za odsvojitev kapitala v smislu nastanka medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank (prenosa pravic iz kapitala na drugega in pridobitve dohodka), ne pa datum sklenitve pogodbe. Brez zakonsko zahtevanega soglasja ne bi veljalo niti razpolaganje s poslovnim deležem in tako tudi ne vzpostavljalo podlage za dohodek ter ustvarjalo pravnih posledic za zavezanca na dohodninskem področju.
V primerih, kot je obravnavani, se za čas odsvojitve kapitala iz 102. člena ZDoh-2 šteje čas nastanka dokončnosti soglasja upravnega organa, čas nastanka njegove pravnomočnosti pa, če zakon tako določa.
Za davčno obravnavo ni bistveno, ali glede na določbo drugega odstavka 59. člena OZ izpolnitev odložnega pogoja ustvarja učinke za nazaj (torej od datuma sklenitve pogodbe), ali le za naprej. Pomembno je, kdaj je bilo pridobljeno soglasje upravnega organa.
Za obravnavani primer tako ni odločilno, da je bila pogodba z odložnim pogojem sklenjena 13. 12. 2016. Pomembno je, kdaj se je odložni pogoj izpolnil, saj je šele takrat bil lahko ustvarjen dohodek (dobiček iz kapitala).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00036976
OZ člen 16, 16/2, 86. ZIPRS0304 člen 32a, 32a/2. ZIPRS1112 člen 45. ZIPRS1314 člen 53. Pravilnik o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (2004) člen 2, 6.
najem poslovnih prostorov - oseba javnega sektorja kot najemnik - najemnina - valorizacija denarnih obveznosti - kogentni pravni predpis - pravilnik - delna ničnost - konvalidacija - skupen namen pogodbenih strank - razlaga pogodb - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - prepoved zlorabe pravice - zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
Stranki sta soglašali z uporabo valorizacije, saj je šlo za najemno pogodbo z 20 letnim trajanjem in sta na ta način želeli ohraniti enakovrednost dajatev. Če sta to storili na način, ki ni skladen s Pravilnikom, je prav, da se namesto ničnega pogodbenega določila za njuno razmerje uporablja kogentno pravilo, ki ga določa pravni predpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00037040
OZ člen 619, 626, 626/1, 635, 635/2, 640. ZPP člen 380, 380/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - predmet podjemne pogodbe - čiščenje bolniških prostorov - podjemnikove obveznosti - obveznost izvršiti delo - način izvedbe del - zahtevana izobrazba - odgovornost za napake izvršenega posla - znižanje plačila - trditveno in dokazno breme - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizija
Iz prvega odstavka 626. člena OZ izhaja, da je podjemnik dolžan delo izvršiti po dogovoru in po pravilih posla. Če je dogovor drugačen in je torej specifično izražen končni interes naročnika izvajalcu znan, je z njim izvajalec omejen in je nanj vezan. Navodila naročnika podjemniku tako lahko postanejo opredelilni element vsebine izpolnitve podjemnika in odstopanje od teh pogojev pomeni tudi nepravilnost v izpolnitvi.
Glede na okoliščine obravnavane zadeve zahtevana kvantitativna izpolnitev (dnevna prisotnost 70 oseb) in lastnost izvajalca (izobrazba nadzorne osebe) predstavljata rezultat podjemne pogodbe oziroma odstop od teh zahtev predstavlja napako pri izvršitvi posla. Zato ima toženka (načeloma) pravico do znižanja pogodbene cene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00036965
OZ člen 86, 108, 111, 193, 285, 285/1. ZPP člen 341, 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 212, 214.
dopuščena revizija - evropska sredstva - odstop od pogodbe - začetek postopka prisilne poravnave zoper sopogodbenika - načelo vestnosti in poštenja - oblikovalna pravica - odstopno upravičenje - ex tunc učinek - reparacijski zahtevek - ničnost pogodbenega določila - nesorazmernost - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodba kot materialno pravo - obligacija rezultata - izpolnitev nedeljive obveznosti - delna izpolnitev - zmotna uporaba materialnega prava - učinek potrjene prisilne poravnave - terjatev, nastala po začetku postopka prisilne poravnave
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali pogodbeno določilo, po katerem sme pogodbenik odstopiti od pogodbe v primeru, ko je zoper drugega pogodbenika, ki po pogodbi ni zavezan k nobeni denarni izpolnitvi, sprožen postopek prisilne poravnave, krši načelo vestnosti in poštenja v smislu prvega odstavka 5. člena OZ in je zato nično,
- ali plačilo stroškov po podlagi potrjenega dela na projektu (ki predstavlja izpolnjevanje pogodbenih zavez) predstavlja sprejem delne izpolnitve.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali navedba upravičenca v kontragarancijski pogodbi vpliva na vsebino zaveze tožene stranke kot poroka iz naslova garancije, glede na to, da v kontragarancijski pogodbi upravičenec iz kontragarancije ni enak kot v kontragaranciji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00039817
ZGD-1 člen 498, 498/1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - stečajni postopek - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - vrnitev posojila
Revizija se dopusti glede vprašanja, kakšne pravne učinke ima določba prvega odstavka 498. člena ZGD-1, ki določa, da se t.i. kapitalsko posojilo v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave šteje za premoženje družbe, na terjatev družbenika za vračilo takega posojila.
Revizija se dopusti glede presoje procesnopravne in materialnopravne pravilnosti ocene sodišča druge stopnje, da prodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 12. 12. 2012, ni nična.
dopuščena revizija - uporaba stanovanja v skupni lastnini - bivanje otroka razvezanih zakoncev v skupni nepremičnini - plačilo uporabnine - višina uporabnine - prosti preudarek - odločanje po prostem preudarku - trditveno in dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v okoliščinah konkretnega primera izpolnjen pogoj po določbi prvega odstavka 216. člena ZPP za uporabo instituta prostega preudarka glede presoje višine uporabnine iz naslova sobivanja mld. otrok pravdnih strank v stanovanju, ki je skupno premoženje pravdnih strank, in
- ali je v okoliščinah konkretnega primera, ko toženka ni podala trditev, niti dokazov o višini na mld. otroka odpadajoče uporabnine stanovanja glede na določbi 212. in 213. člena Zakona o pravdnem postopku sploh možno in dopustno presojati pavšalni ugovor toženke o višini uporabnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00034246
ZPP člen 2, 2/1, 86, 86/4, 282, 282/2, 339, 339/1, 339/2-8, 367a, 367c, 367č. SPZ člen 16, 18, 65.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laični predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - pridobitev pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga
Tožnik za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožencev niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POLITIČNE STRANKE - USTAVNO PRAVO
VS00047448
ZPP člen 367a, 367a/a. URS člen 82.
dopuščena revizija - pogodba o kandidaturi za poslanca Državnega zbora - politična stranka - poslanec - poslanski mandat - politična odgovornost - izstop iz politične stranke - izstop iz poslanske skupine - stroški v zvezi z volitvami - povrnitev stroškov - ničnost pogodbenega določila - namen pogodbenega določila
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je z vidika Ustave RS, ki v 82. členu določa, da so poslanci predstavniki ljudstva, dopustno urejati vprašanja izstopa iz tožeče stranke (ali vsakokratne politične stranke) na način, da toženec (ali vsakokratni poslanec) kot predstavnik ljudstva nase prevzema breme civilnih sankcij.