bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – osebna preiskava brez odredbe sodišča – pogoji za izvedbo – sum nevarnosti napada – hišna preiskava - „sadež zastrupljenega drevesa“
Pri presoji, ali je podana potrebna stopnja nevarnosti, ki opravičuje izvedbo osebne preiskave brez odredbe sodišča, morajo obstajati poleg objektivne nevarnosti, o kateri se sicer lahko sklepa na podlagi prejšnjega ravnanja privedene osebe pri postopku prijetja, tudi neke konkretne okoliščine, ki izhajajo iz nadaljnjega ravnanja prijete osebe, ki utemeljujejo sum ali verjetnost, da ima pri sebi še nevarne predmete ali orožje za napad,
določitev krajevne pristojnost po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prenos pristojnosti po predsedniku sodišča - zdravstveno stanje stranke v postopku - socialno stanje stranke v postopku - ekonomsko stanje stranke v postopku
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0018846
OZ člen 133, 133/3, 133/4, 616, 616/2. SPZ člen 99, 99/1.
dopuščena revizija - pogodbeno razmerje za nedoločen čas - prenehanje obveznosti - drugi načini prenehanja obveznosti - trajno dolžniško razmerje - odpovedni rok - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - uporaba komunalne infrastrukture - primernost časa odpovedi - primernost odpovednega roka - pravni standard - - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja
Vsak odpovedni rok mora biti tako kot čas, ki naj preteče, da bo pogodbeno razmerje prenehalo, opredeljen vnaprej, ali v pogodbi ali v zakonu, morebiti v siceršnjem (drugem) poslovanju strank oziroma okolice, sicer pa vsaj v podani odpovedi.
Pravni pojem neprimernega časa je treba napolniti v vsakem primeru posebej, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera in položaj obeh strank. Upoštevajoč temeljna načela pogodbenih razmerij (predvsem načelo vestnosti in poštenja ter prepoved zlorabe pravic) je treba opraviti tehtanje, čigava pravica je v tistem trenutku bolj potrebna varstva.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o višini preživnine za mladoletna otroka pravdnih strank oziroma porazdelitvi preživninskega bremena med njima.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost
Zaradi okoliščine, da je dolžnica zaposlena kot sodniška pomočnica na izvršilnem oddelku sodišča, ki je pristojno za konkreten izvršilni postopek bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča.
ZBan-2 člen 53, 53/1-2, 53/2-1, 273, 273/1. KZ-1 člen 78, 78/2. URS člen 22, 34.
obsodba za kaznivo dejanje - neizpodbojna pravna domneva
Določbe 1. točke prvega odstavka 273. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 53. člena ZBan-2 so jasne in izrecne, tako da pomenijo lex specialis, ki ureja varstvo javnega interesa na področju bančništva z opredelitvijo pogojev, pod katerimi je določena oseba lahko imenovana oziroma lahko opravlja funkcijo člana nadzornega sveta banke.
Ukrep prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke po 1. točki prvega odstavka 273. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 53. člena ZBan-2 pravilno in ustavno dopustno izreči tudi pod tam določenimi pogoji in da z izpodbijano odločbo izrečeni ukrep ni vezan na pogoje, ki jih v zvezi s pravnimi posledicami kazenske obsodbe ureja osmo poglavje KZ-1 (78. do 80. člen).
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0018798
ZDZdr člen 40, 41, 75, 75/2, 77, 77/2. ZNP člen 37. ZPP člen 8. URS člen 19, 35, 51.
postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v socialno varstvenem zavodu - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom - zdravljenje na varovanem oddelku - podaljšanje ukrepa - predlagatelj - aktivna legitimacija - center za socialno delo - razlaga zakona - logična razlaga - namenska razlaga - besedna razlaga - mnenje izbranega zdravnika
Določila drugega odstavka 77. člena ZDZdr ni mogoče razlagati tako (ozko), da z določitvijo direktorja socialno varstvenega zavoda kot predlagatelja podaljšanja zadržanja osebe v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda izključuje smiselno uporabo tistih (splošnejših) določb ZDZdr, ki opredeljujejo, kdo je lahko upravičeni predlagatelj, konkretno torej določila 40. člena ZDZdr. Drugačno razlago namreč terjata logična in namenska razlaga zakona.
ZPP člen 214, 214/2, 337, 339, 339/1, 339/2-14, 350, 360, 360/1. URS člen 22. OZ člen 243.
uvod odločbe - navedba pravdne stranke - sprememba firme - pravica do izjave v postopku - pritožba - navedbe odločilnega pomena - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - trditveno breme - priznanje dejstev - specifikacija dolga - odstop od pogodbe - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - negativni pogodbeni interes - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da pritožbeno sodišče na toženčeve pritožbene navedbe vsebinskega
odgovora sploh ni podalo, glede vprašanja teka obresti pa je podalo odgovor procesnopravne narave, je treba pri reševanju vprašanja, ali je izpodbijana sodba skladna z zahtevo prvega odstavka 360. člena ZPP, odgovoriti le na eno vprašanje: ali je šlo za pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja - premična stvar - opravljanje gospodarske dejavnosti
Po KZ-1 je kaznivo dejanje neupravičene uporabe tujega premoženja podano tudi v primeru, če storilec neupravičeno uporabi tuje premične stvari, ki so mu zaupane pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Vrhovno sodišče zato sprejema stališče v izpodbijani pravnomočni sodbi, da je obsojenec neupravičeno uporabil tujo premično stvar pri opravljanju gospodarske (avtoprevozniške) dejavnosti, pri čemer neupravičenost izhaja iz kršitev sklenjenega dogovora med pogodbenima strankama, kot je opredeljena v 4. členu najemne pogodbe, sklenjene 5. 3. 2013 in nato po enem mesecu podaljšane za še en mesec.
ZZZDR člen 59. ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - posebno premoženje - vlaganja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - ugovor višjega deleža - ugovor posebnega premoženja - razpravno načelo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je ugovor višjega deleža na skupnem premoženju potreben tudi v primeru, kadar stranka zatrjuje, da ima 100 % delež na premoženju, kar izkazuje tudi z zemljiškoknjižnim stanjem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008251
ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev – dejanska podlaga – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – res iudicata – zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev temeljnih pravic delavcev
Že razsojeno, v smislu res iudicata, pa je bilo o tistem dejanju obsojenca oziroma tistih dejstvih življenjskega primera, ki so bila opisana v izreku sodbe, ki je postala najprej pravnomočna. Iz dejstev v opisu dejanja kot konkretnega dejanskega stana, je razvidno, kateri življenjski primer – kot predpravni pojem, je predmet kazenskega postopka.
Kaznivo dejanje po prvem in drugem odstavku 196. člena KZ-1 stori, kdor zavestno ne ravna po predpisih, ki urejajo pravice delavcev, kar pomeni, da se za storitev tega kaznivega dejanja ne zahteva poseben storilčev namen (dolus coloratus), temveč zadostuje, da storilec ravna naklepno, da se torej zaveda, da ne ravna po predpisih ter posledic te kršitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00008528
OZ člen 169, 239, 240, 243, 243/1, 243/2.
pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - obseg škode - predvidljivost škode - škoda, ki je ni mogoče predvideti - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - oprostitev odgovornosti - skrbnost povprečnega človeka - huda malomarnost - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - odškodnina
Trditveno in dokazno breme glede predvidljivosti škode je že po zakonu naloženo kršitelju pogodbe: 240. člen OZ razbremenitev odgovornosti izrecno nalaga dolžniku (kršitelju pogodbe).
določitev krajevne pristojnost po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sprememba stalnega bivališča
Vsak prenos pristojnosti, še toliko bolj, ko je razpravljajoča sodnica že vsebinsko obravnavala zadevo in izvajala dokaze, že po naravi stvari povzroči tudi časovni zastoj v postopku in ima lahko ravno nasprotne učinke od tistih, ki jih skuša zagotoviti določba 67. člena ZPP.
nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - prisluškovanje in opazovanje v tujem prostoru – relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka – vpliv na zakonitost
Prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih predstavlja enega najhujših posegov države v pravico posameznika do zasebnosti. Da je takšen poseg v skladu z Ustavo, mora biti specifično opredeljen in določen v zakonu, določno časovno omejen, nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka, ali za varnost države, pri čemer je treba upoštevati načelo sorazmernosti, poleg tega pa mora poseg s svojo odločbo dovoliti sodišče. Temeljno načelo pri odreditvi tega ukrepa je, da se pravica do zasebnosti za posameznika konča takrat in tam, kjer kolidira z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih.
Za zakonito odreditev tega prikritega preiskovalnega ukrepa ne zadošča zgolj, da je bil odrejen s strani sodišča, temveč mora biti odrejen z obrazloženo sodno odredbo.
Preiskovalni sodnik je pri odreditvi tega ukrepa vezan le na predlog državnega tožilca, ne pa na pobudo policije. Ta je namenjena le državnemu tožilcu, da lahko sprejme odločitev, ali bo sodišču predlagal odreditev prikritega preiskovalnega ukrepa, ne pa sodišču, da bi na podlagi njenih navedb sprejelo odločitev o odreditvi predlaganega preiskovalnega ukrepa.
Sočasna uporaba prikritih ukrepov po 150. in 151. členu ZKP se v obravnavanem primeru ni izključevala, temveč se je glede na način izvrševanja kriminalne dejavnosti celo dopolnjevala, ker dokazov ni bilo mogoče zbrati drugače kot s sočasno uporabo obeh prikritih preiskovalnih ukrepov.
lastninjenje - priposestvovanje - družbena lastnina - pravica uporabe - preoblikovanje značaja pravice - lastninska pravica
Bistvo revizijskih navedb je treba zavrniti, saj v ZTLR ni podane podlage, ki bi izrecno prepovedovala priposestvovanje nepremičnin, ki so bile nekoč družbena lastnina in predmet lastninjenja.
Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, lahko prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, seveda pod pogojem, da je skladno z določbo 212. člena ZPP navedla trditve, s katerimi skuša izpodbiti dejstva, ki jih je nasprotna stranka že dokazala
ZDavP-2 člen 125, 125/1, 125/3, 126, 126/3, 126/4, 155, 155/1. ZUS-1 člen 86, 92.
dovoljena revizija - davčna izvršba - načelo zakonitosti - zastaranje pravice do izterjave davka - absolutni rok za izterjavo - relativni rok za izterjavo - res iudicata - začetek teka zastaralnega roka za izterjavo davčne obveznosti - začetek teka zastaralnega roka za odmero davčne obveznosti
O enaki zadevi ni bilo odločeno že s sklepom o izvršbi, ki se nanaša na davčno izvršbo na revidentova denarna sredstva. Revident v tem upravnem sporu izpodbija sklep o davčni izvršbi na premičnine.
Ker je v času izdaje tako odmerne odločbe kot izpodbijanega sklepa veljal ZDavP-2, je bilo določbe tega zakona treba upoštevati tudi po načelu zakonitosti, na katerega se revident sklicuje.
Od dneva izvršljivosti odločbe o odmeri dohodnine sta začela teči tako relativni (tretji odstavek 125. člena ZDavP-2) kot absolutni (šesti odstavek 126. člena istega zakona) rok za izterjavo s to odločbo naložene davčne obveznosti.
Zastaralni roki za izterjavo ne začnejo teči isti trenutek kot roki za odmero davčne obveznosti. To izhaja že iz zakonske ureditve zastaralnih rokov. Začetek teka zastaralnega roka za odmero davčne obveznosti namreč ZDavP-2 opredeljuje v prvem odstavku 125. člena drugače od začetka zastaralnega roka za izterjavo v tretjem odstavku istega člena.