CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00008528
OZ člen 169, 239, 240, 243, 243/1, 243/2.
pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - obseg škode - predvidljivost škode - škoda, ki je ni mogoče predvideti - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - oprostitev odgovornosti - skrbnost povprečnega človeka - huda malomarnost - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - odškodnina
Trditveno in dokazno breme glede predvidljivosti škode je že po zakonu naloženo kršitelju pogodbe: 240. člen OZ razbremenitev odgovornosti izrecno nalaga dolžniku (kršitelju pogodbe).
določitev krajevne pristojnost po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sprememba stalnega bivališča
Vsak prenos pristojnosti, še toliko bolj, ko je razpravljajoča sodnica že vsebinsko obravnavala zadevo in izvajala dokaze, že po naravi stvari povzroči tudi časovni zastoj v postopku in ima lahko ravno nasprotne učinke od tistih, ki jih skuša zagotoviti določba 67. člena ZPP.
ZPP člen 214, 214/2, 337, 339, 339/1, 339/2-14, 350, 360, 360/1. URS člen 22. OZ člen 243.
uvod odločbe - navedba pravdne stranke - sprememba firme - pravica do izjave v postopku - pritožba - navedbe odločilnega pomena - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - trditveno breme - priznanje dejstev - specifikacija dolga - odstop od pogodbe - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - negativni pogodbeni interes - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da pritožbeno sodišče na toženčeve pritožbene navedbe vsebinskega
odgovora sploh ni podalo, glede vprašanja teka obresti pa je podalo odgovor procesnopravne narave, je treba pri reševanju vprašanja, ali je izpodbijana sodba skladna z zahtevo prvega odstavka 360. člena ZPP, odgovoriti le na eno vprašanje: ali je šlo za pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja - premična stvar - opravljanje gospodarske dejavnosti
Po KZ-1 je kaznivo dejanje neupravičene uporabe tujega premoženja podano tudi v primeru, če storilec neupravičeno uporabi tuje premične stvari, ki so mu zaupane pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Vrhovno sodišče zato sprejema stališče v izpodbijani pravnomočni sodbi, da je obsojenec neupravičeno uporabil tujo premično stvar pri opravljanju gospodarske (avtoprevozniške) dejavnosti, pri čemer neupravičenost izhaja iz kršitev sklenjenega dogovora med pogodbenima strankama, kot je opredeljena v 4. členu najemne pogodbe, sklenjene 5. 3. 2013 in nato po enem mesecu podaljšane za še en mesec.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost
Zaradi okoliščine, da je dolžnica zaposlena kot sodniška pomočnica na izvršilnem oddelku sodišča, ki je pristojno za konkreten izvršilni postopek bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča.
ZBan-2 člen 53, 53/1-2, 53/2-1, 273, 273/1. KZ-1 člen 78, 78/2. URS člen 22, 34.
obsodba za kaznivo dejanje - neizpodbojna pravna domneva
Določbe 1. točke prvega odstavka 273. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 53. člena ZBan-2 so jasne in izrecne, tako da pomenijo lex specialis, ki ureja varstvo javnega interesa na področju bančništva z opredelitvijo pogojev, pod katerimi je določena oseba lahko imenovana oziroma lahko opravlja funkcijo člana nadzornega sveta banke.
Ukrep prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke po 1. točki prvega odstavka 273. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 53. člena ZBan-2 pravilno in ustavno dopustno izreči tudi pod tam določenimi pogoji in da z izpodbijano odločbo izrečeni ukrep ni vezan na pogoje, ki jih v zvezi s pravnimi posledicami kazenske obsodbe ureja osmo poglavje KZ-1 (78. do 80. člen).
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0018798
ZDZdr člen 40, 41, 75, 75/2, 77, 77/2. ZNP člen 37. ZPP člen 8. URS člen 19, 35, 51.
postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v socialno varstvenem zavodu - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom - zdravljenje na varovanem oddelku - podaljšanje ukrepa - predlagatelj - aktivna legitimacija - center za socialno delo - razlaga zakona - logična razlaga - namenska razlaga - besedna razlaga - mnenje izbranega zdravnika
Določila drugega odstavka 77. člena ZDZdr ni mogoče razlagati tako (ozko), da z določitvijo direktorja socialno varstvenega zavoda kot predlagatelja podaljšanja zadržanja osebe v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda izključuje smiselno uporabo tistih (splošnejših) določb ZDZdr, ki opredeljujejo, kdo je lahko upravičeni predlagatelj, konkretno torej določila 40. člena ZDZdr. Drugačno razlago namreč terjata logična in namenska razlaga zakona.
določitev krajevne pristojnost po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prenos pristojnosti po predsedniku sodišča - zdravstveno stanje stranke v postopku - socialno stanje stranke v postopku - ekonomsko stanje stranke v postopku
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0018846
OZ člen 133, 133/3, 133/4, 616, 616/2. SPZ člen 99, 99/1.
dopuščena revizija - pogodbeno razmerje za nedoločen čas - prenehanje obveznosti - drugi načini prenehanja obveznosti - trajno dolžniško razmerje - odpovedni rok - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - uporaba komunalne infrastrukture - primernost časa odpovedi - primernost odpovednega roka - pravni standard - - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja
Vsak odpovedni rok mora biti tako kot čas, ki naj preteče, da bo pogodbeno razmerje prenehalo, opredeljen vnaprej, ali v pogodbi ali v zakonu, morebiti v siceršnjem (drugem) poslovanju strank oziroma okolice, sicer pa vsaj v podani odpovedi.
Pravni pojem neprimernega časa je treba napolniti v vsakem primeru posebej, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera in položaj obeh strank. Upoštevajoč temeljna načela pogodbenih razmerij (predvsem načelo vestnosti in poštenja ter prepoved zlorabe pravic) je treba opraviti tehtanje, čigava pravica je v tistem trenutku bolj potrebna varstva.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o višini preživnine za mladoletna otroka pravdnih strank oziroma porazdelitvi preživninskega bremena med njima.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 132, 243, 619.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - kršitev pogodbenih obveznosti - nemožnost uporabe nepremičnine - premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja
Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje, da tožeči stranki kot odškodnino zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine prisodi razliko med stroški za električno energijo, ki bi ji nastali z uporabo ogrevalnega sistema z ugotovljenimi stvarnimi napakami, in stroški zanjo, če ta teh ne bi imel.
zavarovalna pogodba - razlaga pogodbenih določil - splošni zavarovalni pogoji - pojem tretje osebe - škoda delavca podizvajalca
Tožnik s primerljivimi klavzulami splošnih pogojev drugih zavarovalnic in razlago splošnih pogojev ne omaje logične in sistematične presoje sodišča druge stopnje, da je „tretji“ v smislu splošnih pogojev lahko le oseba, ki ni imela zveze z delanim procesom na gradbišču.
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je tako poleg obogatitve na strani tožene stranke tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje pa mora biti vselej konkretno in realno. Kot je zaključilo že pritožbeno sodišče, revidentka v postopku ni zatrjevala, da je želela predmetno opremo na primer sama uporabljati, jo oddati v najem, jo prodati ali kaj podobnega, pri čemer tudi nikoli na zatrjevala, da bi toženko pozvala k vračilu sporne opreme.
Upoštevaje navedene okoliščine, je pravilna materialnopravna presoja, da podlaga za plačilo uporabnine ni podana, saj tožnica ni izkazala prikrajšanja. Ob takšnem ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju stvari je tožničin tožbeni zahtevek nesklepčen, nadaljnji dokazni postopek pa tako tudi ni bil potreben.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – osebna preiskava brez odredbe sodišča – pogoji za izvedbo – sum nevarnosti napada – hišna preiskava - „sadež zastrupljenega drevesa“
Pri presoji, ali je podana potrebna stopnja nevarnosti, ki opravičuje izvedbo osebne preiskave brez odredbe sodišča, morajo obstajati poleg objektivne nevarnosti, o kateri se sicer lahko sklepa na podlagi prejšnjega ravnanja privedene osebe pri postopku prijetja, tudi neke konkretne okoliščine, ki izhajajo iz nadaljnjega ravnanja prijete osebe, ki utemeljujejo sum ali verjetnost, da ima pri sebi še nevarne predmete ali orožje za napad,
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po presoji Vrhovnega sodišča je okoliščina, da je bil dolžnik dolga leta sodnik na sodišču, ki je v isti stavbi kot Višje sodišče v Celju ter da so se sodniki Višjega sodišča v Celju z njim srečevali in bili njegovi sodelavci, takšna okoliščina, ki utemeljuje ugoditev predlogu za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018866
ZVPot člen 52, 52/4, 54, 54/1, 54/2, 55, 55/3. ZPP člen 367, 367/2, 377.
leasing pogodba - prodaja na obroke - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - pravne posledice odstopa od pogodbe - vrnitev danega - povračilo koristi - škoda - pozitivni pogodbeni interes - varstvo potrošnikov - nasprotna tožba - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Predvsem neupoštevanje, da je pojem leasing zbirni pojem, sestavljen iz vrste pojavnih oblik, povzroča napake pri analiziranju pravne narave konkretne pogodbe.
ZDavP-2 člen 125, 125/1, 125/3, 126, 126/3, 126/4, 155, 155/1. ZUS-1 člen 86, 92.
dovoljena revizija - davčna izvršba - načelo zakonitosti - zastaranje pravice do izterjave davka - absolutni rok za izterjavo - relativni rok za izterjavo - res iudicata - začetek teka zastaralnega roka za izterjavo davčne obveznosti - začetek teka zastaralnega roka za odmero davčne obveznosti
O enaki zadevi ni bilo odločeno že s sklepom o izvršbi, ki se nanaša na davčno izvršbo na revidentova denarna sredstva. Revident v tem upravnem sporu izpodbija sklep o davčni izvršbi na premičnine.
Ker je v času izdaje tako odmerne odločbe kot izpodbijanega sklepa veljal ZDavP-2, je bilo določbe tega zakona treba upoštevati tudi po načelu zakonitosti, na katerega se revident sklicuje.
Od dneva izvršljivosti odločbe o odmeri dohodnine sta začela teči tako relativni (tretji odstavek 125. člena ZDavP-2) kot absolutni (šesti odstavek 126. člena istega zakona) rok za izterjavo s to odločbo naložene davčne obveznosti.
Zastaralni roki za izterjavo ne začnejo teči isti trenutek kot roki za odmero davčne obveznosti. To izhaja že iz zakonske ureditve zastaralnih rokov. Začetek teka zastaralnega roka za odmero davčne obveznosti namreč ZDavP-2 opredeljuje v prvem odstavku 125. člena drugače od začetka zastaralnega roka za izterjavo v tretjem odstavku istega člena.
Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, lahko prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, seveda pod pogojem, da je skladno z določbo 212. člena ZPP navedla trditve, s katerimi skuša izpodbiti dejstva, ki jih je nasprotna stranka že dokazala