dovoljenost revizije - nasprotna tožba - opredelitev vrednosti spornega predmeta - predhodno vprašanje - pravnomočnost - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - zavrženje revizije
Ker vrednost spornega predmeta tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi ni bila označena, si pravdni stranki glede nasprotne tožbe nista zagotovili revizije, zato je nedovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
Glede na pravnomočno odločitev v zvezi s tožbenim zahtevkom po nasprotni tožbi, in sicer ugotovitev, da sporno premoženje spada v skupno premoženje, na katerem so deleži pravdnih strank enaki, in nedovoljenost revizije v tem delu, je bilo o tem predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno z odločitvijo v izreku, zato je revizijsko sodišče na to odločitev vezano (319. člen ZPP) in je odločitev o zavrnitvi tožbenih zahtevkov po tožbi, s katerimi tožnik zahteva ugotovitev, da je izključni lastnik sporne nepremičnine, in izstavitev zemljiškoknjižne listine, pravilna.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – pravnomočno končan kazenski postopek – začasno zavarovanje
Ker kazenski postopek ni pravnomočno končan, zahteve za varstvo zakonitosti niso dovoljene, zato jih je Vrhovno sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS0018381
ZPP člen 1. SPZ člen 19, 19/1, 37, 37/1, 92, 99. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZJC člen 2, 2/2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - javno dobro - splošna raba - občina - sodna pristojnost - upravna pristojnost - civilnopravno varstvo lastninske pravice
Odgovor na zastavljeno vprašanje, ali lastniku na javni cesti, ki je javno dobro, v smislu pristojnosti pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ, je pritrdilen, kar pa še ne pomeni, da je to sodno varstvo vedno utemeljeno. Fizični in verbalni napadi na uporabnike te poti, njeno zapiranje ter preprečevanje prehodov in prevozov po njej ter podobno, ki naj bi jih storila toženca, namreč niso v ničemer posegli v tožničino lastninsko pravico, saj ji je bila raba na izključujoč način že pred tem odvzeta in do zatrjevanega vznemirjanja njene lastninske pravice ni moglo priti.
Uporaba vseh pod enakimi pogoji, ki jo želi tožnica varovati s to tožbo, ni nekaj, kar izhaja iz njene lastninske pravice, pač pa iz lastnosti te stvari, da je razglašena za javno dobro v splošni rabi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO
VS0018383
ZPP člen 285. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 31, 32. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 239, 243, 244, 244/1.
materialno procesno vodstvo - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izločitvena tožba - prehod stvarnopravnega upravičenja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - določljivost nepremičnine - zemljiškoknjižno dovolilo - pogoj - rok
Za odločitev v izločitvenih pravdah, v katerih pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi ali z vknjižbo v postopku zavarovanja in se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je potrebno odgovoriti le na vprašanje, ali je posameznik (tretji) na nepremičnini, ki jo izloča, pred trenutkom pridobitve prisilne zastavne pravice pridobil pravico, ki preprečuje izvršbo. Ni pa potrebno (oziroma je celo zmotno) presojati, ali je upnik tudi vedel oziroma moral vedeti za to pravico, saj upnika s prisilno hipoteko načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje.
V primeru nevpisane nepremičnine mora zemljiškoknjižno sodišče po vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo na predlog lastnika dovoliti vpis lastninske pravice, če lahko iz zemljiškoknjižnega dovolila nedvomno ugotovi, da gre za isto nepremičnino.
ZPP člen 212, 286/1, 286/4, 339/1, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 174/1, 174/2. URS člen 22, 23.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina - izgubljeni dobiček - denarna renta - bodoča škoda - prekluzija - trditveno in dokazno breme nova dejstva in novi dokazi - materialno in procesno dokazno breme
Kršitev pravila o prekluziji, če je podana, se lahko v primeru vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe izteče v zaključku o obstoju relativne postopkovne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Izhodišče presoje krivde po četrtem odstavku 286. člena ZPP je v namenu in učinkih določb o prekluziji, ki po eni strani zagotavljajo sodno varstvo v razumnem roku, po drugi strani pa posegajo v strankino pravico do izjave. Interpretacija te določbe mora odražati ustrezno ravnotežje med obema načeloma in je odvisna od okoliščin konkretnega primera. Stranki gre zato načeloma v breme, če ni zbrala dovolj informacij, ki bi ji omogočale učinkovito uveljavljanje zahtevkov ali obrambnih ugovorov, to pa se lahko nanaša le na trditve, za katere je mogoče od povprečno skrbne stranke pričakovati in zahtevati, da bo prepoznala njihovo relevantnost in da bi zanje morala vedeti.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - razžalitev - namen zaničevanja - svoboda izražanja - javna oseba
Ker izrazi za župana niso bili namenjeni izključno žalitvam oškodovanega B. osebno, temveč v zvezi z dovoljeno kritiko njegovega ravnanja in kritiko izvedenih projektov, je s tem izostal zaničevalni namen. Razen tega kritika ni prekoračila meja še dopustne kritike dela javne politične osebe.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – preprečitev uradnega dejanja uradni osebi – prepovedana posledica
Po določbi četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 299. člena KZ-1 med drugim stori kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, kdor se uradni osebi, ki je vodila preiskavo, maščuje zaradi dejanj, ki jih je opravila v okviru svojih pravic tako, da je ogroženo njeno življenje, telo, osebna varnost ali njeno premoženje. Prepovedana posledica pri tem kaznivem dejanju je torej ogroženost življenja, telesa, osebne varnosti ali premoženja uradne osebe. Z razliko od kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1, pri katerem za obstoj kaznivega dejanja zadošča, da je storilec z resno grožnjo vzbudil občutek ogroženosti, mora biti pri tem kaznivem dejanju dejansko (torej konkretno, ne le na abstraktni ravni) ogrožena osebna varnost oškodovanca.
Za obstoj zakonskega znaka ogrozitve osebne varnosti uradne osebe mora pri obravnavanem kaznivem dejanju namreč obstajati, in biti v opisu dejanja v izreku sodbe konkretizirana, dejanska nevarnost, ki konkretno grozi, da se bo sprevrgla v poškodbo zavarovane dobrine.
ZPP člen 78, 79, 374, 377. ZGD-1 člen 32, 33, 33/1, 35, 35/1, 35/3.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - prokurist - pooblaščenec družbe - obseg prokure - procesna dejanja - zastopanje pred sodiščem - prenos pooblastila za zastopanje - posebno pooblastilo
Prokurist družbe za podelitev pooblastila za zastopanje v pravdnem postopku odvetniku potrebuje posebno pooblastilo zakonitega zastopnika družbe.
Glede na to, da celotna ocenjena vrednost spora znaša 270.000,00 EUR in da nobena od strank ni vložila pritožbe zoper zavrnitev zahtevka za plačilo 260.000,00 EUR, je revizijsko sporna lahko le še odločitev sodišča o zavrnitvi nedenarnega zahtevka, katerega vrednost je ostala ocenjena na 10.000,00 EUR.
Kroga oseb, ki so taksativno naštete kot subjekti, ki jim zakon daje pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ob upoštevanju pozitivne razlage prvega odstavka 421. člena ZKP ni mogoče širiti in z uporabo analogije, to pravico priznati tudi zakonitemu zastopniku obsojenca.
dopuščena revizija - ugotovitev obsega skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vrednost skupnega premoženja - vrednost nepremičnine po kreditni pogodbi - vrednost nepremičnine po leasing pogodbi - obresti - stroški financiranja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se pri ugotavljanju skupnega premoženja pri izračunu deležev, ki so bili plačani iz posebnega in skupnega premoženja, upošteva zgolj vrednost po kupni pogodbi ali vrednost odplačanega kredita oziroma leasinga (tudi stroški in obresti).
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – prenos krajevne pristojnosti
V primeru, ko kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati, in kraj, kjer je nastala prepovedana posledica, nista na območju istega sodišča (distančni delikt), se krajevna pristojnost določa po kraju sodišča, ki je prvo začelo postopek oziroma pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka.
obseg zapuščine - izpodbijani del sodbe - kršitev prepovedi spremembe na slabše
Tožnica se zoper sodbo, izdano v prvem sojenju, z dne 5. 1. 2012, s katero je bilo odločeno, da v zapuščino ne sodi solastninski delež do 44/100 nepremičnine, ni pritožila. To pomeni, da je neizpodbijani del sodbe z dne 5. 1. 2012 postal delno pravnomočen in (tu izpodbijana) odločitev pritožbenega sodišča, da v zapuščino ne sodi solastninski delež do 45/100 nepremičnine, pomeni za edinega pritožnika v prvem sojenju (toženca) kršitev prepovedi spremembe na slabše (359. člen ZPP).
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018359
ZLPP člen 4. ZZLPPO člen 6. ZPP člen 5, 8, 214, 214/2, 286, 291, 291/2, 339, 339/2-8, 370, 370/1-2. URS člen 22.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje - nepremičnine - družbeno podjetje - otvoritvena bilanca - pravica uporabe - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - formalno dokazno pravilo - dokazna ocena - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravna oseba je lahko na podlagi določb ZLNDL pridobila lastninsko pravico le v primeru, če je ob lastninskem preoblikovanju v otvoritveno bilanco (4. člen ZLPP) vključila nepremičnine, na katerih je imela kot podjetje v družbeni lastnini pravico uporabe.
zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – odločba o kazenski sankciji - primernost kazenske sankcije
Nestrinjanje z dokazno oceno nižjih sodišč po vsebini pomeni uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljen razlog.