• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 3
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sodba I Cpg 383/2022
    16.11.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00061166
    URS člen 26. OZ člen 148. ZUP člen 2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/5, 26, 26/2, 34.
    ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravna zadeva - posamični upravni akt - zakonska podlaga za upravno odločanje - odločanje o pravici ali obveznosti - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - okoljevarstveno dovoljenje - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa
    Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da kljub sklicevanju okoljevarstvenega dovoljenja na deleže prevzema odpadne embalaže, določene s Sklepom Vlade, okoljevarstveno dovoljenje ne določa tožničine obveznosti obsega prevzema odpadne embalaže, saj zakon (ZVO-1) ne daje podlage, da bi o tem odločal pristojni organ z upravno odločbo. Tožeča stranka je tako tudi v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem dolžna prevzemati le takšno količino odpadne embalaže, kot so jo zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katerimi je imela sklenjene pogodbe, dali na trg.

    Ker je pogoj za odškodnino po 26. členu URS (in 148. členu OZ), da je šlo za ravnanje državnega organa v zvezi z izvajanjem oblasti ali javnih pooblastil, stališče sodne prakse, da Sklep Vlade ni upravni akt, pa je jasno, pogoji za prisojo odškodnine v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.
  • 2.
    VSL Sodba I Cpg 138/2022
    7.9.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
    VSL00059682
    ZPP člen 7, 212, 286, 286/3, 286/4. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 11, 11/1, 11/4, 12, 12/1, 12/6, 12/9, 14, 14/1.
    plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih komunalnih voda - zavezanec za plačilo dajatve - osnova za izračun - uporabnik - prekluzija - pogoj nekrivde - davčni inšpekcijski nadzor - spletna stran - pomanjkljiva trditvena podlaga - prevalitev procesnega trditvenega bremena - informativni dokaz
    Pogoj nekrivde zajema tako položaj, ko stranka za določena dejstva in dokaze v času prvega naroka ni vedela, čeprav so tedaj že obstajali, kot tudi položaj, ko je stranka za določena dejstva in dokaze v času prvega naroka že vedela, vendar jih sodišču ni predložila, ker še ni mogla pričakovati, da bodo relevantna.

    Tožena stranka je z navedbami, da je spletna stran, na podlagi katere je tožeča stranka pridobila podatke o številu uporabnikov in času obratovanja, napačna, procesno trditveno (in dokazno) breme ponovno prevalila na tožečo stranko. Ker pa slednja nato ni podala več nobenih drugih trditev (npr. da ne gre za napačno spletno stran; da tudi iz aktualne spletne strani tožene stranke izhajajo ti podatki; da so bili zatrjevani podatki potrjeni s pričami ali ogledom itd.), trditvenega bremena glede pravno odločilnih dejstev (števila uporabnikov in časa obratovanja) ni izpolnila.
  • 3.
    VSL Sodba II Cp 1237/2022
    1.9.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
    VSL00061366
    ZPP člen 458, 458/1. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 11, 11/1.
    okoljska dajatev - zavezanec za plačilo okoljske dajatve - odvajanje odpadnih voda - onesnaževanje - spor majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi
    Katerih dokazov sodišče prve stopnje ni upoštevalo, pritožba ne pojasni, zato pritožbene navedbe, da je upoštevalo le obremenilne dokaze, ne pa tudi razbremenilnih, ni mogoče preizkusiti.

    Ne drži, da bi bila okoljska dajatev vezana na pitno vodo. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode je pravna ali fizična oseba, ki je uporabnik stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, in onesnažuje okolje z odvajanjem te odpadne vode.
  • 4.
    VSL Sodba II Cp 1776/2021
    29.11.2021
    CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00051463
    ZV-1 člen 1. ZZelP člen 11, 11a. ZZK-1 člen 8, 8/2. SPZ člen 10. ZGO-1 člen 23, 23/1, 23/3. OZ člen 10, 171, 171/1, 179.
    škodni dogodek - denarna odškodnina - soprispevek oškodovanca - prevzem rizika za nastalo škodo - pravična denarna odškodnina - kolesarjenje - cesta kot nevarna stvar - javno dobro - vodotok - železniški promet - ugovor pasivne legitimacije - družba za upravljanje - izpolnjeni pogoji za vpis - koncesija za gospodarsko javno službo - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vpis v zemljiško knjigo
    Ker do odvzema statusa grajenega javnega dobra železniške infrastrukture v času škodnega dogodka ni prišlo je bila druga toženka tista, ki je bila dolžna predlagati spremembo vpisa v zemljiški knjigi.

    Pri določitvi soprispevka tožnika k škodnemu dogodku so pomembne naslednje okoliščine, da je sonce sijalo proti tožniku, da bi tožnik ob skrbnejši vožnji lahko opazil spremembo obdelane poti, da se kolesarjenje odvija po makadamski poti, da je do škodnega dogodka prišlo pri rekreativnem kolesarjenju, kjer vsak udeleženec prevzema določene rizike, ki so sestavni del te športne panoge. Glede na te okoliščine bi moral tožnik ravnati bolj skrbno, kar pomeni, da bi moral biti bolj previden pri vožnji.
  • 5.
    VSL Sodba I Cp 1008/2021
    26.11.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
    VSL00058402
    OZ člen 132, 133, 133/3, 179. ZPP člen 254, 254/2, 254/3. ZZZDR člen 52.
    odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - okoljska škoda - škodljive imisije - varstvo okolja - onesnaževanje - škoda, ki presega običajne meje - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - navadna škoda in izgubljeni dobiček - izpad pričakovanega dohodka - gozdna škoda - pravica do zdravega življenjskega okolja - poseg v zdravo življenjsko okolje - osebnostna pravica - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - naloga izvedenca - nov izvedenec - skupno upravljanje premoženja zakoncev
    Kljub temu, da je bilo izhodišče vseh treh izvedenskih mnenj ugotavljanje škode, povezane z industrijskim obratovanjem toženk, so se naloge izvedencev v bistvenem razlikovale: izvedenka za varstvo okolja je na podlagi konkretnih ugotovitev o presežnih mejnih vrednostih dovoljenih imisij v okolju tožnikov ocenjevala okoljsko tveganje in tveganje za zdravje ljudi, ki temelji na metodi analize izpostavljenosti škodljivim snovem, ter v zvezi s tem glede škodljivosti učinkov onesnaženega zraka na rast in razvoj rastlin med ostalim podala splošna pojasnila, kakšne poškodbe rastlin povzročajo npr. žveplov dioksid SO2 (razgradnja pigmentov, propadanje gozdov, nastanek kislega dežja in zakisanja okolja) in dušikov dioksid NO2 (prispeva k nastanku smoga, kislega dežja in ozona). Izvedenca gozdarske in kmetijske stroke pa sta imela nalogo oceniti dejanski vpliv imisij, kot jih je ugotovila izvedenka, na konkretne gozdove in kmetijska zemljišča tožnikov.

    Glede na pomanjkljivo trditveno podlago o obstoju duševnih bolečin zaradi onesnaženja okolja, ki so povezane z okvarami zdravja ter povečano nevarnostjo za obolenja, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca medicinske stroke.
  • 6.
    VSL Sodba II Cp 957/2021
    1.9.2021
    OKOLJSKO PRAVO
    VSL00049702
    Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 4.
    okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda - metodologija - relevantni podatki - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - pomanjkljive trditve
    Tožeča stranka je res predstavila metodologijo izračuna okoljske dajatve. S tem je podala trditve o vsebini (podzakonskega) prava, ki zavezuje pravdni stranki. Pojasnilo sodišča prve stopnje, da ni „opredelila na kakšen način je prišla do vtoževanega zneska“, pa je pravilno. Tožeča stranka namreč ni pojasnila, katere konkretne podatke (ki naj bi veljali za obveznost tožene stranke) je upoštevala ob izračunu vtoževanega zneska, to pomeni, da ni podala trditev o pravno odločilnih dejstvih.
  • 7.
    VSL Sodba II Cp 990/2021
    16.8.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KOMUNALNA DEJAVNOST - OKOLJSKO PRAVO
    VSL00047954
    ZVO-1 člen 149. ZPP člen 454, 458, 458/1.
    plačilo komunalnih storitev - odvoz komunalnih odpadkov - obdelava komunalnih odpadkov - gospodarska javna služba - varstvo okolja - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
    Narok v postopkih v sporih majhne vrednosti ni obvezen. Izvedbo naroka morata stranki izrecno predlagati.

    Vsak prebivalec pripomore k nastanku komunalnih odpadkov. Občina je z zakonom zadolžena, da za odpadke poskrbi, vendar ne brezplačno. Storitve občine financirajo (tudi) njeni prebivalci.
  • 8.
    VSL Sodba I Cpg 737/2020
    3.3.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
    VSL00044503
    ZVO-1 člen 4. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 21, 21/2. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik (2009) člen 11, 11/1, 11/2, 30a/1, 30a/3. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda v Občini Kamnik (2009) člen 30. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Kamnik (2018) člen 36, 36/5, 38, 38/1.
    neupravičena obogatitev - plačilo komunalnih storitev - oskrba s pitno vodo - interno vodovodno omrežje - vodovodna cev - popravilo poškodovane stvari - odvajanje in čiščenje odpadnih voda - cena storitev - metodologija oblikovanja cen - merilno mesto - razlaga predpisa - namenska razlaga
    Iz dobavljene pitne vode je nastala komunalna odpadna voda, zato se je, v skladu z veljavno zakonodajo, cena opravljanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode oblikovala glede na količino komunalnih odpadnih voda le v primeru, če bi imel uporabnik nameščeno merilno napravo, ki bi merila količine odpadnih voda.

    Do odpisa vodarine je lahko upravičen le uporabnik, ki mu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti oziroma malomarnosti glede nastanka okvare, takšna skrbnost pa se od njega pričakuje tudi pri sanaciji okvare.
  • 9.
    VSL Sklep Cst 81/2020
    3.3.2020
    OKOLJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00031949
    ZFPPIPP člen 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/4, 226/4-4, 374, 374/2, 374/2-1. ZVO-1 člen 9, 9/3, 11, 29, 29/1, 29/4, 29/5.
    stečajni postopek nad pravno osebo - razdelitvena masa - unovčenje stečajne mase - ekološka sanacija - obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki - prednostno poplačilo - obveznost države - odgovornost države - stroški stečajnega postopka - poplačilo upnikov iz stečajne mase - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Razdelitvena masa, na katero se navezuje četrti odstavek 29. člena ZVO-1, pojmovno predstavlja razliko med denarnim dobroimetjem, nastalim z unovčenjem stečajne mase, in stroški stečajnega postopka. Med slednje po prepričanju pritožbenega sodišča sodijo tudi stroški ekološke sanacije.

    V povezavi z določbami ZFPPIPP (zlasti 1. točka drugega odstavka 374. člena ter 226. člen) je treba četrti odstavek 29. člena ZVO-1 razlagati tako, da je treba denarno dobroimetje nastalo z unovčenjem stečajne mase, zmanjšati med drugim tudi za stroške ekološke sanacije, razlika pa predstavlja razdelitveno maso, namenjeno za plačilo terjatev upnikov, eventualni preostanek pa za poplačilo lastnikov povzročitelja obremenitve v stečaju.

    Plačilo ekološke sanacije ima prednost pred poplačilom upnikov in seveda tudi pred poplačilom lastnikov povzročitelja obremenitve v stečaju. Šele če stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov ekološke sanacije, krije te stroške država.
  • 10.
    VSL Sodba II Cp 2301/2019
    12.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00041059
    ZUPUDPP člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 14, 14/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru (2011) člen 1. URS člen 33.
    vmesna sodba - temelj zahtevka - prostorsko načrtovanje - državni prostorski načrt - občinski prostorski akti - oblastno ravnanje - odškodninska odgovornost države - načelo subsidiarnosti - zasebna lastnina - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti zemljišča - sodno varstvo - upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev - postopek za oceno ustavnosti zakona
    Tožniki imajo za izpodbijanje zakonitosti Uredbe na voljo pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti, ki je še niso izkoristili. Nezakonitosti Uredbe, kot predpogoja za nadaljnjo presojo protipravnosti ravnanja toženke, zato ne more ugotavljati pravdno sodišče v tem postopku.

    Ker tožniki izkazujejo drugačen pravni interes, imajo možnost neposredne vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe in tudi možnost za uspeh. Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tožniki izkoristiti vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo za izpodbijanje (ne)zakonitosti Uredbe, česar pa še niso storili.
  • 11.
    VSC Sodba Cp 373/2019
    22.1.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
    VSC00041203
    OZ člen 133, 133/3, 164, 164/4, 198. ZV-1 člen 39, 39/3, 103, 103/3.
    denarna odškodnina - splošna koristna dejavnost - škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - škoda, ki presega običajne meje
    Ker so bile poškodovane materialne dobrine, gre namreč vsekakor za škodo, ki presega običajne meje v smislu tretjega odstavka 133. člena OZ.
  • 12.
    VSM Sodba in sklep I Cp 748/2018
    12.2.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00040653
    URS člen 14, 22, 72, 72/1, 72/2, 72/3.. OZ člen 133, 133/3.. SPZ člen 75.. ZVO-1 člen 3, 11, 11/1, 11/2, 11/5, 110a, 110a/6, 110b.
    prekomerni hrup - prepoved prekomernih imisij - čezmerna obremenitev okolja - nepremoženjska škoda - pravica do zdravega življenjskega okolja - škoda, ki presega običajne meje - splošno koristna dejavnost - tehtanje interesov - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - test sorazmernosti
    Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) glede odprave posledic čezmernega obremenjevanja okolja, vključno z odškodninsko odgovornostjo, določa objektivno odgovornost povzročitelja. Stroški subsidiarnega ukrepanja države ali občine namreč ne pokrivajo stroškov odškodninskih zahtevkov oškodovancev zaradi posledic čezmerne obremenitve okolja. Vendar pa s tem ni izključena odgovornost povzročitelja okoljske škode nasproti tretjim osebam v skladu z OZ. Imisije kljub preseženim mejnim oziroma kritičnim vrednostim v Uredbi, ne predstavljajo podlage za pravno priznano škodo, zaradi česar sodišče prve stopnje tudi ni kršilo 14. člena Ustave (enakosti pred zakonom) in 22. člena Ustave (enakega varstva pravic). Izhajajoč iz okoliščine, da so kritične vrednosti skupnega hrupa v povprečju presežene le za 1,5 %, za 3,4 % pa so presežene kritične vrednosti kazalca hrupa za noč, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo stopnjo kršitve pravic tožeče stranke iz 22. člena Ustave Republike Slovenije v zunanjem okolju, kot tako izrazito nizko, da ne dosega stopnje resne kršitve in da ne ugotavlja nesorazmernosti med stopnjo kršitve, ki jo mora tožeča stranka trpeti in med koristmi, ki jih ima tožeča stranka zaradi stanovanja v mestu.
  • 13.
    VSM Sodba I Cp 868/2018
    17.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
    VSM00021545
    URS člen 22, 26. OZ-UPB1 člen 133, 133/3, 179, 179/1. ZVO-1 člen 9, 11, 11/5. ZZelP člen 11, 11a, 11b, 11c. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (2005) člen 2, 2/1, 7, 7/2. Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (2004) člen 2, 2/1.
    vmesna sodba - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja - preseganje mejnih vrednosti - prekomerne imisije - odškodninska odgovornost povzročitelja - primarna in subsidiarna odgovornost - odškodninska odgovornost države
    Res je, da je sodna praksa zavzela načelno stališče, da je preseganje mejnih oziroma kritičnih vrednosti hrupa po Uredbi mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ, vendar je pri tem izpostavila tudi, da je standard običajne meje pravni standard, ki ga mora zapolniti sodišče v vsakem konkretnem primeru, pri čemer upravni predpis (Uredba) o dovoljeni količini emisij predstavlja zgolj orientacijo pri zapolnjevanju tega standarda, saj je treba upoštevati, da življenje v urbanem okolju terja od posameznika ustrezno prilagoditev in toleranco do emisij (hrupa, vibracij, onesnaženosti zraka, ipd.). Pri opravljanju splošno koristne dejavnosti je namreč potrebno vedno najti pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti, kajti sodobno življenje je obdano z nevšečnostmi.
  • 14.
    VSL Sodba I Cpg 550/2018
    10.10.2018
    KOMUNALNA DEJAVNOST - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
    VSL00019395
    Uredba o odlagališčih odpadkov (2014) člen 3, 3-26, 3-27. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (2010) člen 7. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (2014) člen 7, 8, 8/3. ZFO-1 člen 7, 7/3. OZ člen 355. ZVO-1 člen 112, 112/1, 112/4.
    okoljska dajatev zaradi onesnaževanja okolja - odlaganje odpadkov - odlagališče odpadkov na območju več občin - upravičenci do okoljske dajatve - kogentna narava določb - zastaranje terjatve - občasne terjatve
    Ni ključno kje se odlagajo odpadki, temveč ugotovitev, da sodi čistilna naprava v telo odlagališča.

    Od uveljavitve Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (2014) dalje teh določb ni mogoče obiti s sklicevanjem na sporazum, ki je veljal do sprejema te uredbe.
  • 15.
    VSL Sodba I Cp 148/2018
    10.4.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OKOLJSKO PRAVO
    VSL00022062
    ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/3. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 21, 21/3, 23, 23/8. ZPP člen 458, 458/1.
    obvezna gospodarska javna služba - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - plačilo komunalnih storitev - plačilo za storitve obveznih javnih služb - lastnik - spor majhne vrednosti
    Glede na osmi odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja mora zavezanec (v konkretnem primeru toženec kot lastnik nepremičnine) plačevati storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki tudi za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev.
  • 16.
    VSL Sklep I Cpg 782/2016
    21.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
    VSL00002984
    ZPP člen 1, 18, 18/2. - člen 3, 5, 7, 7/3, 8, 8/3, 13. ZUS-1 člen 2.
    zavrženje tožbe - sodna pristojnost - upravna zadeva - civilnopravna zadeva - okoljska dajatev zaradi odlaganja odpadkov - okoljska dajatev zaradi onesnaževanja okolja
    Tožeča stranka v tožbi toženi stranki ne očita neplačila okoljske dajatve za onesnaževanje, za kar tudi ne bi bila pristojna, temveč zahtevek utemeljuje na dejstvu, da je bila plačana okoljska dajatev neupravičeno in pravno zmotno, zgolj prihodek proračuna občine X, čeprav bi morala biti, glede na lokacijo odlagališča, tudi prihodek proračuna tožeče stranke. Ko je telo odlagališča na območju več občin, mora namreč zavezanec za plačilo okoljske dajatve mesečni obračun okoljske dajatve sestaviti in predložiti carinskemu organu za vsako občino posebej. Zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja upravičenost do prejema ustreznega dela, s strani tožene stranke že v celoti plačane okoljske dajatve, pa po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja upravne zadeve, temveč premoženjskopravni spor med dvema pravnima osebama, ki sodi v pristojnost sodišča.
  • 17.
    VSL sodba II Cp 511/2016
    9.6.2016
    USTAVNO PRAVO – OKOLJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0080072
    URS člen 72, 72/3. ZVO-1 člen 110a. ZOR člen 155, 156, 156/3, 206, 206/3. OZ člen 132, 133, 133/3, 186, 186/3, 325, 398, 399. ZPP člen 154, 154/2, 195, 214, 278, 278/2, 285, 286, 286/2, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343, 392, 499, 499/3, 503. ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-8. ZPZRTH člen 1, 2, 9, 17.
    odškodninska odgovornost – pravica do zdravega življenjskega okolja – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – splošno koristna dejavnost – povrnitev škode – škoda, ki presega običajne meje – navadna škoda – zmanjšanje premoženja – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – okoljska škoda – odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode – odgovornost povzročitelja obremenitve okolja – odgovornost ne glede na krivdo – izpuščanje nevarnih snovi – povzročanje emisij – zakonske zamudne obresti – pravnomočnost sodbe – časovne meje pravnomočnosti – sodna poravnava – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – neprerekana dejstva – prekluzija – pojem krivde – materialno procesno vodstvo – pravica do učinkovitega sodnega varstva
    Ko višje sodišče odloča o pritožbah strank zoper odločitve prvostopenjskih sodišč, upošteva stanje, kakršno je bilo ob sprejemu izpodbijane odločitve prvostopenjskega sodišča. Le izjemoma, ko je to posebej predvideno v zakonu, lahko upošteva stanje, ki je nastalo po izdaji izpodbijane odločitve. Zato se dejstva, ki nastopijo po izdaji izvršilnega naslova (izpodbijana sodba), upoštevajo na ugovor dolžnika v izvršilnem postopku.

    Škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, je skladno s tretjim odstavkom 156. člena ZOR oziroma tretjim odstavkom 133. člena OZ dolžan povrniti njen povzročitelj, vendar le škodo, ki presega normalne (ZOR) oziroma običajne (OZ) meje. Škoda, ki presega normalne (običajne) meje, je protipravna. Za uspeh z zahtevkom mora tožeča stranka dokazati, da ji je v zvezi z opravljanjem (splošno koristne) dejavnosti tožene stranke nastala škoda, ki presega normalne meje. Ni torej bistveno, ali so tožene stranke presegale predpisane mejne vrednosti izpustov v okolje, pač pa kakšne so posledice njihove sicer dovoljene dejavnosti.

    Toženke so tožnikom za škodo odgovorne solidarno na podlagi tretjega odstavka 206. člena ZOR (tretji odstavek 186. člena OZ). Tožniki so dokazali, da jim je zaradi sicer dovoljenega delovanja toženih strank nastala škoda, ki presega normalne meje. Naložiti jim tudi breme dokazovanja, koliko je k nastanku njihove škode prispevala katera od toženih strank in drugi onesnaževalci okolja, pa bi bilo glede na okoliščine konkretnega primera pretežko dokazno breme.
  • 18.
    VSL sodba I Cpg 795/2014
    23.6.2015
    USTAVNO PRAVO – OKOLJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0081464
    URS člen 26, 26/1, 120, 120/2. OZ člen 131. ZVISJV člen 3, 3-24, 135, 135/3, 136, 136/1, 136/3, 137, 137/1. Uredba o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in pogojih gradnje na teh območjih člen 3, 3/5, 3/6. Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta člen 2, 2-1, 2-2, 2-3, 2-4, 2-5.
    nadomestilo za omejeno rabo prostora – okoljska renta – upravičenec do nadomestila zaradi omejene rabe prostora – zavezanec za plačilo nadomestila – merila za določitev višine nadomestila – javnopravna odškodninska odgovornost – protipravnost – normativna protipravnost – kvalificirana protipravnost – načelo zakonitosti – ugotovitvena odločba o neustavnosti zakonske norme – ocena o ustavni neskladnosti uredbe – kršitev ustavnih določb – kršitev temeljnih civilizacijskih standardov – pravno priznana škoda – trditveno in dokazno breme
    Zahtevek za plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora ima naravo okoljske rente kot kolektivnega nadomestila zaradi obremenitve okolja na podlagi ZVISJV.

    Pri normativni protipravnosti gre za nasprotje z dolžnostjo izdaje nekega predpisa, in sicer v dveh primerih: 1) ko organ izda protipraven akt ali 2) ko v nasprotju z izrecno obveznostjo opusti izdajo akta. Za opustitev gre takrat, ko država ne prenese kakšnega sekundarnega pravnega vira EU v svojo zakonodajo, ne izda zakona, pa ga Ustava k temu zavezuje, ne izda ali ne izda pravočasno podzakonskega akta, pa jo zakon k temu zavezuje ali ko Ustavno sodišče z odločbo naloži konkretnemu organu, naj v mejah svojih pravic in dolžnosti v določenem roku zapolni pravno praznino z izdajo predpisa.

    Uredba kot podzakonski akt še vedno velja in jo je pri odločanju o utemeljenosti odškodninskega zahtevka (v okviru pogoja protipravnosti) potrebno upoštevati.

    Drugačna presoja zakonodajnega organa o ustavni skladnosti zakonske določbe, ki pa je zaradi ocene Ustavnega sodišča o njeni neskladnosti z Ustavo v postopku pred Ustavnim sodiščem razveljavljena, sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen Ustave.
  • 19.
    VSM sodba I Cp 237/2015
    15.4.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
    VSM0022501
    OZ člen 131, 133, 133/3, 187.
    premoženjska škoda - manjvrednost nepremičnin - izgradnja avtoceste in nadvoza - imisije
    Res je, da je predmet presoje le še tožbeni zahtevek, s katerim tožnik vtožuje odškodnino za premoženjsko škodo v višini 29.263,64 EUR zaradi manjvrednosti nepremičnin, torej materialne škode, vendar je tudi v tem primeru potrebno izhajati iz tretjega odstavka 133. člena OZ, po katerem je škoda, ki izvira iz dovoljene in splošno koristne dejavnosti (kar avtocesta nedvomno je), protipravna le tedaj, kadar presega običajne meje. O vprašanju ali je škoda, ki je nastala tožniku, presegala običajno mejo za življenje ob izgradnji avtoceste in kasneje ob poteku le-te, pa glede na pomanjkljivo trditveno podlago in neopredelitev izvedenca o tem, v čem so običajne meje presežene, ni mogoče odločiti drugače, kot to zaključuje sodišče prve stopnje, katerega naloga je bila presoja o razmerju med še običajnim in presežnim. Navedeno pomeni, da sama po sebi zgolj po izvedencu ugotovljena manjvrednost nepremičnin v skupnem obsegu 16% vrednosti le-teh zaradi izgradnje in kasneje življenja ob avtocesti, ne more biti podlaga za odškodninsko odgovornost toženke.
  • 20.
    VSM sodba I Cp 83/2015
    8.4.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
    VSM0022499
    OZ člen 133, 133/3.
    premoženjska škoda - imisije - prah
    Predmetne imisije so namreč nedvomno presegale običajne količine prahu, ki so jih sicer dolžni trpeti ljudje, ki živijo ob prometnicah oziroma imisije, ki običajno nastajajo ob podobnih gradbenih delih.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 3
  • >
  • >>